Naslov sporočila: Re: room no. 5 [dorothea & nico] Sob Nov 23, 2013 3:30 pm
bang, bang!
we're beautiful and dirty, dirty rich
bilo ji je dolgčas. resno, prekleto dolgčas. dylan je bil bog ve kje, zoey se je baje učila (kar je zadnje čase počela nenormalno pogosto), hiša sestrščine je bila prazna. toliko o tem, da ti na androsu nikoli ni moglo biti dolgčas. še kak trenutek je obležala na postelji, preden se je naposled le skobacala pokonci, pograbila telefon in po hitrem postopku zapustila hišo. če se je dylan lahko po otoku potikal brez nje je lahko to počela tudi ona – in v mislih je imela prav določeno destinacijo, za katero je vedela, da bi njenega dragega spravila v precej slabo voljo.
do vile epsilonov je potrebovala manj kot deset minut in nato še manj kot minuto, da je našla točno določena vrata. na hitro je potrkala, nato pa brez večjih ceremonij vstopila. iskreno povedano ni pričakovala, da bo temnolasca našla v sobi, a sreča je bila očitno na njeni strani, saj jo je pričakal par svetlih oči, ki je nič kaj navdušeno zrl proti njej. »o bog, hvala bogu da si tu. umiram od dolgčasa!« je zavzdihnila in se vrgla na njegovo posteljo, kot da bi bila pravzaprav njena. tako je pač bilo z njo in nicom – na začetku nihče ni pričakoval, da si bosta naklonila kaj več kot en pogled, toda nekako sta med seboj pravzaprav hitro vzpostavila stik. bila sta prekleto poseben par: oba bogata, nekoliko razvajena in vsekakor nadvse navdušena nad vsem, kar se je dogajalo okoli njiju. dovolj, da je bilo vsem že kmalu po začetku leta jasno, da se jima vsekakor ni dobro zameriti, saj bo sicer za njihove umazane skrivnosti izvedel cel otok. »povej mi, da imaš kaj zame? kaj novega in povsem šokantnega?« prekotalila se je na trebuh in mu naklonila pričakujoč pogled, vedoč, da je ne bo pustil na cedilu.
Naslov sporočila: room no. 5 [dorothea & nico] Tor Nov 26, 2013 12:46 pm
tag, thea OMG would you like nico to be the one to tell her about what her bf has been up to? LOL!
Posedal je na sedežu, na pol obrnjenem proti odprtemu oknu, skozi katerega je imel precej dober razgled na del dvorišča njihove vile na eni in na del obale pred hišo na drugi strani. V rokah je držal prižgano in do polovice pokajeno džolo, na obrazu mu je počival precej miren nasmešek. Na sebi je imel zgolj spodnjice, na njegovo srečo je bilo naslonjalo sedeža ekstremno udobno, zaradi česar se ni imel namena še prav kmalu obleči. Pred kakšno uro se je vrnil domov, ves popoldan je preležal v postelji nekega popolnoma nepoznanega dekleta iz sestrščine Kappa Xi Alpha, tudi ko se je ona, veliko manj utrujena od pretekle noči – veliko manj zjebana od kombinacije prelitega alkohola in tiste male tabletke e-ja, ki ga je vrgla na enega najslabših tripov njegovega življenja. Prvič se mu je zgodilo, da je prespal v postelji simpatičnega dekleta ne zato, ker bi jo želel senzacionalno položiti, marveč zato, ker preprosto ni bil sposoben spati sam. zdaj je bil že dobro, po tistem tušu in obilnem obroku je bil popolnoma priseben, zdaj pa je sklenil, da je morda trava najboljša ideja v trenutku, da ga nekoliko pomiri, da ga prilepi k tlom in naredi bolj zadovoljnega, kot bi bil, če je ne bi pokadil. Že takrat je dobro uspevalo; potem so se odprla vrata in zasukal je glavo, da bi videl, kdo mu takole vdira v prostor. Bila je Dorothea, njegova prva prijateljica tukaj, s katero sta se v tem času uspela tako dobro ujeti, kakor da bi bila prijatelja od nekdaj. Mirne volje se je počila na njegovo postlano posteljo, kakor da bi bila njena. »No, ljubica, me veseli, da name pomisliš šele, ko začneš umirati od dolgčasa,« jo je izzval, se postavil na noge in stopil do omare, iz katere je potegnil belo kratko majico brez kakršnegakoli ponatiska, in jo potegnil preko glave, med tem pa pazil, da ni joint v njegovih ustih osmodil ovratnika. In potem se je počil zraven nje, potegnil še en dim in ji podal omamno substanco, s katero naj se zabava še sama. »Oh, samo grozljivo grde govorice o vseh ljudeh, ki jih imaš rada, ljubica. Ne vem, če bi te želel spraviti v slabo voljo,« je skomignil z rameni z nekakšnim skoraj satanskim nasmeškom. Ne bo ji govoril, če ne bo izrecno zahtevala, in čeprav ji bo hudo – in bo potemtakem tudi njemu nekoliko – bo istočasno užival, ko ji bo trosil ta kup umazanosti, ki jih je uspel slišati.
Kazalo
