v roki je nosil steklenico viskija in počasi korakal proti manjšemu zalivčku, ki ga je odkril nedavno in ga od takrat naprej vsak četrti ali peti večer delil z allegro. nikoli ne bi uganil, da bo tisti njegov bežen pozdrav na letalu vodil do tako zabavnega prijateljstva, a vsekakor je bil vesel, da se je to zgodilo. allegra je bila zelo… posebno bitje. na njej je bilo nekaj, kar ga je vedno znova pritegnilo in hitro sta postala zelo dobra prijatelja. končno je prišel do konca manjšega pomola in se usedel ter potisnil nogi čez rob. nekaj trenutkov je s pogledom preučeval morsko gladino, ki  ga je po svoje dejansko celo pomirjala, potem pa se je ozrl okrog sebe. temnolaske ni bilo videti še nikjer in z vzdihom se je naslonil na komolce ter pogled uprl v temno nebo nad seboj. nikoli ni bil ravno zelo potrpežljiv človek; moral se je zamotiti. čez njegove ustnice je čez nekaj dolgih trenutkov šinil nasmešek, ko je za seboj slišal korake. »allegra,« je spregovoril; njegov angleški naglas tako kot ponavadi zelo očiten. ozrl se je proti njej. »čudovita kot vedno,« je dejal, medtem pa skočil na noge in jo stisnil v objem ter ji pritisnil poljub na lice, ker je včasih znal biti neizmerno angleški in ker si preprosto ni znal pomagati. »medtem ko sem te čakal, sem na nebu odkril cel kup oblik in vsekakor ti bom vse tudi pokazal. prav tako sem prinesel še jacka, ker se mi je zdelo, da bi krasno šel zraven k temu najinemu večeru. ampak prehitevam dogodke. pridi,« jo je potegnil za seboj na pomol in se usedel, nato pa pogled uprl vanjo in jo nekaj trenutkov zgolj preučeval. bila je tako zelo lepa, vsekakor.

TAG: allegra. :3