najlažje bi se bilo pogrezniti v zemljo, seveda. saj je šlo vse skupaj za dober namen in s prijavo je napravil jo uslugo. ni razumel, zakaj ga je hotela spraviti na to, vendar se niti ni pretirano upiral. rekel je ja, in tukaj sta bila. naenkrat ideja o tem, da te nekdo kupi za en večer ni bila več tako mamljiva. sploh če je pomislil, da ne bo on edini, ki ga bo kupil nek neznanec ali neznanka. nekdo bo kupil tudi jo. stopil je na oder, ko je zaslišal svoje ime, in se s širokim nasmeškom samo postavil na mesto, kamor so ga usmerili poprej. tako. samo stati mora tam in pustiti, da se ga kdo usmili ter dvigne svojo lopatico navzgor. so ga ravnokar primerjali z medvedkom? neprepričano je pogledal za hip proti povezovalki. medvedek. vau. prav. roke je potisnil v prednje žepe in čakal, da vse skupaj mine. resno, kdo je kupil jo? ugh.

bil je nekoliko zdolgočasen in v množici ljudi je izgubil bryno, zaradi česar ni bil preveč srečen. prav, roko na srce, res sta rekla, da bosta šla posamično, ampak še vedno si ni mogel pomagati, da se ne bi vsake toliko časa ozrl okrog sebe v upanju, da bo zagledal svojo dekle. kako čudno; še zdaj ni bil popolnoma navajen na to, ampak bilo je osupljivo. in ona je bila popolna. po svoje je bil vesel, ker ni sodelovala na dražbi – najbrž bi imel težave s tem, da bi mirno opazoval, kako bi jo neki povsem čudni ljudje skušali kupiti. poleg tega bi ceno sam ves čas zviševal in na koncu domov odkorakal kot zmagovalec. za dobrodelne namene, kajne? sam pri sebi se je nasmehnil, potem pa dvignil pogled ob opisu temnolasca, ki se je nahajal na odru. bežno ga je poznal; parkrat sta govorila na zabavah in bil je prijeten. recimo. tako ali tako je obljubil bryni, da ne bo kupil kakšnega dekleta in potem je brez obotavljanja dvignil tablico v zrak za saida in mu namenil polovičen nasmešek.