še preden je sploh stopila na oder, se je začela zavedati, kako presneto slaba je bila njena odločitev, da se dražbe pravzaprav udeleži. kako presneto ji ni bilo všeč to, da se je sedaj tukaj, pred vsemi morala skoraj prisiljeno na široko smejati, med tem ko bi se sama najraje pogreznila v zemljo. vsa napetost, ki jo je imela v sebi se je le stopnjevala po tem, ko je s svojim pogledom počasi spremljala dvorano v upanju, da bi našla koga, ki ga je poznala, sem in tja pa so se njene oči ustavile na sami voditeljici, ki je več kot očitno zelo zelo rada trobila in čivkala takšne in drugačne dobre lastnosti, s katerimi se ona sama drugače ni ponašala kaj preveč očitno. pravzaprav je zmeraj verjela, da, no, njeno ljubiteljstvo avtomobilov ni bilo nič kaj posebnega in ravno privlačnega za v javnost. ali pač? po tej, kar presneto kratki predstavitvi, pa so se njene oči zopet ustavile po publiki. dvomila je, iskreno je dvomila v njeno nedavno odločnost, da je bila vse skupaj pravzaprav zabavna ideja. zopet prisiljeni nasmešek. presneto, vse skupaj je bilo neverjetno neprijetno.

Dobrodelna dražba ga je zagotovo navdušila in glede na to da je bil sam popolno utelešenje človeka, ki si venomer želi pomagati, čeprav v mnogih situacijah ne ve točno kako, je bila to prava oblika dogodka zanj. Denarnico je imel pripravljeno in lopatico je stiskal v svojih rokah in pozorno poslušal vsako predstavitev posebej, dokler ni stopila na oder njemu precej znana rjavolaska. Nagnil se je naprej in pogledal levo in desno z resnim pogledom, ki je dal vedeti njegovim sosedom, da se jim bo bolje godilo s spuščenimi lopaticami. Nestrpno je dočakal konec napovedovanja Mindy in z vso vnemo je dvignil lopatico s svojo številko z izklicno ceno. To je bilo to. Večer z Mindy? Zakaj pa ne? Navsezadnje bi mu zagotovo bila še hvaležna, če bi zmagal on in ne nek vase zagledan kreten, ki bi jo grabil s svojimi predrznimi prsti. Roko na srce pa je bilo tudi njemu ljubše tako. Po drugi strani pa ga nihče drug ni pritegnil preveč. Mindy je bila izbira.

takole. priložnost je bila idealna. prav dobro se je spomnila tistega dopoldneva, ko se je nič kaj dosti lepo sporekla z rjavolasko na odru. bila je presneto ostra in obnašala se je kakor največja prasica v okolici. pravzaprav sta bili obe na precej istem nivoju. če ne bi po sredi posegel jackson, potem bi se utegnil prepir razviti v še kaj bolj vročega. preden bi dvakrat pomislila, kaj počne, je hitro dvignila roko navzgor: ''trideset evrov.'' je zaklicala naslednjo ceno takoj za nekim temnolascem nedaleč stran. ni si upala pogledati proti mindy, če je le-ta slučajno opazila, kdo se poteguje zanjo. kaj je točno skušala napraviti? doseči, da bi se morda pobotali? je hotela izvedeti, kam je na lepem izginil jackson? nazadnje, ko ga je videla, je stal pod njenim oknom in se ves nažgan drl ter jo klical. in potem ga ni bilo več.

prav, morda je na dražbo prišla predvsem zato, ker jo je zabavala misel na mindy. še vedno se je na njenih ustnicah pojavil širok nasmešek vedno, ko se je spomnila, da se je njena najboljša prijateljica dejansko prijavila. ampak po drugi strani jo je razumela – šlo se je za dobrodelnost. čeprav se nola nikoli ne bi prijavila na kaj podobnega, se je dražbe lahko udeležila in si zagotovila sedež v eni izmed sprednjih vrst, od koder se ji je razpiral krasen pogled na oder. in potem je tja prikorakala mindy. nola se je namuznila, čeprav niti ni vedela, če jo je videla. v naslednjem trenutku se je začela dražba in nola je počakala nekaj trenutkov, preden je v zrak šinil še njen lopar skupaj z odločnim »štirideset evrov,« in širokim nasmeškom na njenem obrazu.