Sovražila je pozornost in biti vsem na očem, a vseeno se je znašla na odru z reflektorji usmerjenimi proti njeni drobni in prestrašeni podobi, ki je spominjala prej na Bambija, kakor pa na pogumnega volka. Pogoltnila je cmok, ko je napovedovalec že približal kartico z njenimi podatki bližje k sebi in začel z navajanjem dejstev. Maddie ga je hotela ustaviti, ko je prišel do njenega študija, ter ljudem v občinstvu dati vedeti, da ni tako zelo dolgočasno in piflarsko kot se to mogoče sliši, a se je vseeno predala in pogled umaknila proti tlom; nekdo bo že našel celotno njeno podobo dovolj zanimivo pa čeprav tudi za minimalno vsoto. Nato je nadaljeval z njenim kratkim opisom ob katerem se je navidezno le namrdnila in pustila ljudem verjeti kako je bilo res tako. Včasih je bilo, navsezadnje. Le v polepšanje večera ni bila prepričana, a najbrž so to morali dodati, da bi pridobili interes. Naposled ji je uspelo dvigniti pogled in z očmi begati po prostoru v upanju da bo vsaj nekdo dvignil tablico in podal začetno vsoto, pa čeprav iz usmiljena.

morda bi imelo več smisla, če bi se trudila potegovati za koga od prijateljev. vendar, hm. potrebovala je nekoga novega, nekoga, ki ga še ne pozna tako dobro. in vice versa. to je bil glavni razlog, zakaj je njena roka v zrak šinila tako hitro in nepričakovano. o maddie je slišala ogromno, nenazadnje je bila še nekaj tednov nazaj glavna novica na trač blogu in glavna govorička med opravljivci. poleg tega je res izgledala ljubko in majceno, vendar nedvomno se je v ozadju skrivalo še kaj več. če bi ji uspelo dobiti svetlolasko na odru, kako bi izgledal večer? hm. verjetno bi šli ven. in verjetno bi sabo potegnila še katerega od svojih prijateljev. ''petindvajset,'' je začetno ceno kar sama popravila in jo nekoliko zvišala.

moral je priznati, takšna dražba je bila premeten način kako prepričati študente, da so vsaj tokrat segli v žep za dobrodelnost. sam se je tu znašel bolj iz dolgčasa, tako ali tako pa je tudi mislil, da nobenega izmed študentov, ki so bili prijavljeni na dražbi, ne pozna. vsaj po imenu se mu ni zdel znan nihče in tako je res bolj iz dolgčasa naredil krog po dvorani, a ko je na enem od odrov njegov pogled oplazil znan obraz, se je z zanimanjem ustavil. z maddie se vse od tiste noči nekaj dni nazaj ni več srečal in z radovednostjo je obstal pri eni izmed miz, kjer so ljudje z zanimanjem buljili v svetlolasko, ki se je verjetno v tistem trenutku počutila kot da je na razprodaji. »petintrideset,« je po trenutku tišine, ki je nastala, ko je njemu neznana rjavolaska ponudila prvo vsoto, spregovoril elias. na ustnicah se mu je zarisal namuznjen nasmešek, ko je pred sabo prekrižal roki ter se usedel za isto mizo, kot rjavolaska.

njen obraz je spreletel zadovoljen nasmešek, ko je nekje za svojim hrbtom zaslišala nekoga zvišati njeno ponudbo. super. raje je videla, če so se vsi gnetli za eno osebo, kakor da bi jo dobila zlahka. ozrla se je prek ramena, ko se je na videz poznan temnolasec sprehodil do njene mize in sedel poleg nje s precej samozadovoljnim nasmeškom. ah, to je bila torej njena konkurenca. ''štirideset,'' je lahkotno dvignila lopatico s svojo številko navzgor in pogled ohranila na prišleku. ''tvoje dekle ali samo neizpolnjena fantazija?'' so bile besede namenjene njemu: ''elias, kajne? lepo te je spoznati. četudi v takšnih okoliščinah. skratka. tistole dekletce nameravam kupiti in jo zvleči kasneje nekam ven. lahko pa se pridružiš, brez problema.'' spet se je zdelo, da cilja na nekaj povsem drugega, kot tisto kar je dejansko prišlo z njenih ustnic. oboževala je drobcene provokacije, res.

ni bil presenečen, ko se je njegova ponudba v trenutku zvišala še za pet evrov. na dekletovo novo ponudbo se ni v trenutku odzval – če ne drugega, je želel ponuditi še komu drugemu priložnost, da se pridruži dražbi. »ne eno, ne drugo,« je po kratkem premisleku odvrnil na njeno vprašanje in pomignil na maddie, ki še vedno stala na istem mestu. »ampak zločin bi bil, če bi bilo takšne dekle danes brez družbe, kaj se ti zdi?« ji je odvrnil. »tvoja prijateljica?« je vprašal z radovednim izrazom na obrazu in se takrat prvič zares zagledal v dekle, ki je maddie dvigovalo ceno. ni mogel reči, da mu je bila poznana, a očitno on sam njej ni bil tako zelo nepoznan. »me mora skrbeti, da poznaš moje ime?« je z namuznjenim nasmehom na obrazu vprašal in s prsti potapkal mizo, na kateri mu je slonela roka. »a kaj veš, če tu strežejo pijačo?« je vprašal in se kratko namrščil, ko je s pogledom preletel dvorano v upanju, da naleti na kakšnega natakarja. zaman. kratko je zavzdihnil, potem pa le dvignil svojo tablico s številko, ki so mu jo dodelili. »petdeset evrov,« je tokrat sam zvišal za deset in se ponovno ozrl k neznanki. »kaj boš pa ti delala z njo? če boš danes dovolj prijazna, te mogoče povabim zraven, ko jo jaz kupim,« je skomignil z rameni in se zasmejal. »si prepričana, da ne bi denarja raje obdržala in si privoščila novo šminko ali kaj podobno pomembnega?« je še namuznjeno pristavil in jo ošinil s pogledom. mogoče so njegove besede res zvenele pretirano šovinistične, a malo prijateljskega tekmovanja ni še nikomur škodilo.  

usločila je obrvi ob njegovem odgovoru in na koncu samo skomignila z rameni: ''mislim, da je v ozadju nek drug razlog, zakaj kupuješ prav njo. ne glede na to kako dobro mala izgleda.'' svoj loparček je pomikala iz dlani v dlan in se za hip ozrla naokrog po prostoru, če se bo njunemu potegovanju za čedno svetlolasko pridružil še kdo. a očitno je glavna konkurenca sedela na stolu poleg nje. ''ne, sploh je ne poznam. ne skrbi. če ti je tako zelo do nje, ti jo bom z veseljem prepustila – sčasoma,'' se je široko nasmehnila, ob njegovem vprašanju pa pomignila proti visokemu svetlolascu, ki je s pladnjem hodil naokrog. ''tisti tamle ima še nekaj šampanjca. sicer pa imaš pri vhodu sampostrežni bar. vendar... če zdaj odideš, potem zgodiš. tako da si bolj ali manj obsojen na kislico,'' je odvrnila in s pladnja, ki je prišel mimo, vzela dva kozarca zase in dva podala še eliasu. ''in ne rabi te skrbeti,'' je pristavila, ko je kozarce sprejel, nato pa dvignila svoj loparček: ''šestdeset.'' saj je bilo za dobrodelnost, res ni bilo pomembno do kje nabijeta ceno. ''dragi, vedno sem prijazna in ustrežljiva. pravijo, da občasno še preveč,'' se je namuznila, njegov komentar o šminki pa samo pospremila s smehom: ''ti trenutna ni všeč?''