tag, thea the super-cool gf



Na enem izmed skrajno udobnih sedežev na terasi, skorajda tik ob morju – čutiti je bilo tisti prijetni večerni veter, topel in svež, ki je zavel iz oceana – jo je čakal kakšnih deset minut. Uspel je naročiti koktejl, si prižgati že drugo cigareto, njegov pogled pa je preskakoval iz enega znanega obraza na drugega; vedno več znancev je bilo tukaj, vedno več študentov, s katerimi je imel takšne ali drugačne, praviloma dobre odnose. O bog, kako je bilo fino, ko so se ljudje vračali. Prvih nekaj dni se je noro dolgočasil, hiša njegove bratovščine je bila skorajda popolnoma prazna in najraje bi se vrnil v London, najbrž bi to celo storil, če bi imel nekaj več časa. In tako je bral knjige in se veliko preveč časa zadrževal na facebooku. Iskreno je Theo prekleto pogrešal; pred malce več kot pol meseca sta se vrnila iz potovanja po Evropi in nekaj kvalitetnega časa preživela še s svojima družinama, vsak na svojem koncu, preden sta se vrnila na Andros. On pred štirimi dnevi, ona danes. Prav nič ne bi lagal, če bi rekel, da je bil v Theo po svoje zaljubljen. Bila je zanimiva in živahna, izredno prijetna družba, sploh, ko sta se potikala po takih in drugačnih krajih in delala takšne in drugačne pizdarije. Izredno rad jo je imel in iskreno skorajda še ni pomislil, da bi v tem času napičil kakšno drugo. Kar je bilo skorajda smešno, glede na to, da se precej dolgo nista videla. Ne, načeloma ji je bil popolnoma vdan. Bila je preveč dobra družba zanj, da ji ne bi bil. »Ooo, končno!« Ko je opazil njeno blond grivo, se je nemudoma postavil na noge in stopil tistih nekaj dodatnih korakov proti njej, razširil roke, jo objel, jo poljubil. Lepo jo je bilo znova videti; oh, spet je dišala po nekem bajnem parfumu. »Mislil sem si že, da me boš pustila na cedilu, princeska,« se ji je zarežal, ko se je končno odtrgal od njenih ustnic, čelo je prislonil na njeno in za nekaj trenutkov premeril njene oči, kot bi hotel videti, kaj se skriva v tej njeni ljubki glavi. »Pridi, pridi,« je nato dejal in ujel njeno dlan v svojo, nato pa jo je povlekel s seboj do mize, za katero je sedel. »Povej mi,« je zahteval in ob tem predvideval, da bo razumela, kaj hoče; hotel je namreč, da mu pove o potovanju do sem, o teh nekaj tednih, ko sta bila ločena, da mu pove, česar mu preko kratkih medkontinentnih telefonskih klicev in sporočil na skypu ali facebooku ni zaupala.

Brez, da bi ji bilo treba pogledati na uro, je vedela, da je pozna, toda preprosto ni mogla ob obali korakati do lokala, v katerem jo je čakal Dylan, ne da bi noge namočila v nebesno modro morje. V trenutku, ko se je topla voda dotaknila njenih bosih stopal, bi si smaragdno zeleno oblekico najraje samo potegnila čez glavo in se brez obotavljanja potopila v vabljive valove, toda izkazalo se je, da je Dylana pogrešala bolj kot rajsko obalo, zato je z nasmehom na ustnicah z levico pograbila sandale, v desno pa prijela dolgo krilo, da je lahko stekla. Veter je ujel njene zlate kodre in iz njene grive naredil popolno zmešnjavo, kar ji je na obraz prineslo le še večji nasmešek. Prav fino je bilo spet biti na otoku, daleč stran od  očetovih pogledov, polnih razočaranja in obsojanja. Tu so se ljudje ozirali za njo z nasmeškom in začudenjem na obrazu, kar ji je prinašalo prav posebno zadovoljstvo. Ja, princeska Giselle je ostala doma, na fotografiji nad kaminom, kjer bo lahko nesrečna v vsej svoji uglajeni popolnosti, medtem ko se je ona nameravala zabavati, kot se je samo nekaj tednov nazaj zabavala v Evropi; sproščeno in brez vsakršnih zadržkov. Preskočila je še zadnjih nekaj stopnic, ki so ulico ločevale od lokala in pristala objemu postavnega svetlolasca, katerega ustnice so, še preden bi uspela karkoli reči, v poljub ujele njene. Kotički ustnic so se ji samodejno zavihali navzgor, ko je roki sklenila za njegovim vratom in ga potegnila bližje k sebi. Pogrešala ga je; njegov seksi nasmešek in blond grivo, njegov parfum in okus po cigaretih ter neskončni svobodi. Bil je kot poletje samo, brezskrben in sproščen, zaradi česar se ga je tako zlahka navadila in bila ob njem res tista prava verzija sama sebe. Še vedno zaprtih oči se je ob njegovih besedah komaj slišno zahihitala, nato pa mu namenila nagajiv pogled: »Nikoli ne veš, navsezadnje bi mi pot lahko prekrižal kak čeden novinec… Tak, visok, skrivnosten, z omamnimi mišicami…« Besede mu je nežno zašepetala v uho, nato pa ga za nameček tik, preden ga je izpustila iz objema, igrivo ugriznila v ušesno mečico. Sledila mu je do mizice, kjer se je Dylan očitno že prej razkomotil, nato pa se po nekajsekundnem oklevanju namesto na sedež ob njegovem namestila v njegovo naročje. Naslonila se je nanj in ga nekaj trenutkov zgolj zamišljeno opazovala, preden se je vdala njegovemu radovednemu pogledu. »Ti trije tedni – čisto mučenje,« je kar takoj potarnala in se, med tem ko so se njeni prsti igrali z obeskom njegove verižice, namrščila kot majhna, razvajena punčka. »Najprej me je za dobrodošlico pozdravilo polurno rjovenje, ker sem izginila za cel prekleti mesec, nato pa sem dobila tritedensko ignoriranje. Dobra stara klasika.« Z levico je segla proti njemu in mu nekoliko zmršila lase; kretnja, ki se je je privadila med njunim kolovratenjem po Evropi. Če bi se lahko vrnila v tisti čas bi to vsekakor storila brez oklevanja. »Ti?« je sedaj poročilo zahtevala ona.
note: postano iz telefona, tako da spreglej obliko in napakice, bitte.

tag, thea the super-cool gf



Zarežal se ji je in zmajal z glavo, med tem ko je v dokaj umirjenem – kjub temu iskrivem, pa vendar ne toliko živahnem – tonu odvrnil, »Mišice so stvar, ki te privlači? Tega mi nisi povedala..« Sam je bil suhcen, edine mišice, ki jih je imel, so nastale od naključnih športov, ki se jih je loteval iz zabave in za sprostitev, ne pa za dober izgled njegovega torza. Vedel je, da je Thei všeč za vse prej, kot zaradi njegove zanemarljive mišične mase, zaradi česar je iskreno dvomil, da bi se v roke vrgla prvemu visokemu in temnemu skrivnostnežu, ki bi ji prekrižal pot. In če bi se mu – naravnost smešno, da je lahko tako razmišljal, a sam preprosto ni bil oseba, ki bi prisegala na monogamijo – ji ne bi prav nič zameril. Bila je prej njegova prijateljica, kot ljubezen njegovega življenja, čeprav je bilo njuno spolno življenje izredno živahno. Privoščil bi ji srečo tako ali drugače; dvomil je, da bi ji lahko zameril, če bi se znašla v objemu drugega, dokler bi bil seveda ta nekdo drug dovolj dober zanjo. »A tako?« je nasmejano privzdignil obrvi, ko se mu je namestila v naročju. Proti njunemu klatenju po raznoraznih mestih je to lahko na nek način razumel; tudi sam se je izredno dolgočasil, ko se je vrnil domov, ker navsezadnje vsak dan ni prinesel tolikšne zabave, tolikšne advanture, kot so jo prinesli dnevi v Amsterdamu ali Rimu ali v Minsku. Videla sta tako rekoč celoten njegov rodni kontinent, čepenje doma in popivanje vsak tretji ali četrti dan se nikakor ni moglo kosati s tem, kar sta dala skozi. »Je bilo tako slabo?« je sočutno povprašal, zavedajoč se, da je imel neverjetno srečo, da je pristal v tako razumni, prijetni družini. »Ah, ne, meni je bilo kar okej. Moj stari je navdušen nad teboj, seveda, rekel je, da bi te rad še videl in da lahko, če ničesar ne dosežeš nikoli v življenju, postaneš izredno dobro plačana kuharica zanj.« Dvakrat je kuhala v tednu, ko sta bila pri njegovem očetu v Londonu, in prav zares je bila prekleto simpatična; njegovega starega je takoj očarala, čeprav z njim nista preživela kdove koliko časa, veliko več sta se potepala naokrog. »In teh nekaj dni tukaj je bilo tako dolgočasnih,« je nadaljeval, nagnil glavo, se rahlo skremžil, preden se je pomaknil nekoliko bliže k njej, »Nikogar ni bilo in jaz sem se tako dolgočasil.. ves čas sem mislil na to, kako fino bi bilo, če bi bila ti tukaj.« Zahahljal se je, preden se je nemudoma nagnil naprej in na njen razgaljen vrat pritisnil močan poljub, ki bo morda pustil kakšne sledi. Njeni lasje so dišali po vrtnicah. Popolno dekle.

tag, thea the super-cool gf



»No ja,« se ji je zarežal, »Meni se še nobena ni pritožila. Vključno s teboj, mimogrede.« Tudi on je med prste ujel njene lase in se pričel odsotno poigravati z njimi, med tem ko mu je pogled drsel po njenem lepem obrazku, nežni porcelanasti koži brez sleherne nepravilnosti, dokler se ni znova ustavil pri njenih velikih očeh, ki so ji dajale videz nekakšne ranljivosti, čeprav je pri njej še ni spoznal, ne zares. Drug pred drugim sta, čeprav sta se poznala dobro, še vedno nosila fasado. Morda, ker sta vedela, da med njima ne gre zares, morda, ker se še nista bila pripravljena posloviti od tistih intimnih koscev samih sebe, ki jih nikoli nista predstavila nikomur. »Kaj pa vem, meni je prav zabavno opazovati tebe pred ogledalom,« si ni mogel kaj, da je ne bi nekoliko podražil. Večkrat se ji je pridružil v kopalnici, ko si je urejala make up, večkrat se je norčeval iz njenega izraza na obrazu, ko si je nanašala maskaro na trepalnice. In potem jo je vedno znova poljubil in ji rekel, da je čudovita in da se samo norčuje, kar je zmeraj mislil resno. Se pa je, kljub temu, ob takem norčevanju pristno zabaval. »Čim prej, upam,« se je namuznil. »Pogovarjali smo se o nečem v smislu poslovitve od poletja, stara klasika..« je skomignil z rameni, vidno nenavdušen, ker si je absolutno želel nekaj več. Nekaj.. bolj razburljivega, morda? »Kdo?« se je namuznil, še preden bi bil sploh sposoben pomisliti na najočitnejši odgovor pred njim; ona, seveda! Ko mu je povedala, je presenečeno privzdignil obrvi, njegove ustnice so se odprle v širok in topel nasmeh in v trenutku jo je potegnil k sebi in ji pritisnil privoščljiv poljub na ustnice, nato na nos, na koncu na čelo. »Sijajno! Čestitam! O bog, če midva nisva najboljši par na kampusu, potem ne vem, kdo bi lahko bil..« zarežal se je in ji pomežiknil. Tole je bilo.. tole je bilo precej razburljivo. Bila sta kot kralj in kraljica vsak svojega imperija. Imela sta.. ja, zdaj sta prav zares imela vse. Bila sta bogova svojih hiš in pod seboj sta imela mladce, ki sta jim lahko vsilila lastne nazore in jih spremenila po svoji volji. Ni bil načrtni manipulator, kar pa ni pomenilo, da to sploh ni bil. »Oh, genialno. Mu bom sporočil,« ji je prikimal z zadovoljnim nasmeškom. Njegova mala kuharica. Res je bila dobra punca. »No ja, mogoče ena.. ali dve, maksimalno, ampak nobena se ne more kosati s teboj,« ji je pomežiknil, preden je sprejel njen nagajiv poljub. »Ta ideja.. mi zveni izredno mamljivo.«

tag, thea the super-cool gf
lol this is getting longer and longer XD



Nasmejal se ji je in preden je svoj obraz znova zakopal pod njene lase ter ustnice prisesal na njen vrat, je zamrmral: »Bolje zate, da se ne.« Kar sta imela je bilo nekaj, kar je bilo redko mogoče najti. Thea je bila na več kot samo en način popolna zanj. Ni se pritoževala, če je plesal z drugimi, ni imela izpadov ljubosumja, kot jih je imela sleherna druga punca, s katero se je kdaj zapletel, ni ji bilo mar za pravila in neuglajeno obnašanje v družbi ji je bilo pisano na kožo. Rada je norela z njim, rada se je obnašala malce živalsko, bila je.. precej popolna. Res je bilo, da se nista poznala dolgo – do počitnic je zanjo komajda vedel, njeno eksistenco je priznaval samo zato, ker mu je Ty povedal zanjo in za to, da sta nekaj imela – sicer pa je bil popolnoma ignorantski do tega, kakšna pravzaprav je. Skupaj sta čakala na letališču, toliko se je spomnil, in skupaj sta sedela na tistem mini letalcu, ki jih je iz otoka popeljal do glavnega letališča. V tistih nekaj trenutkih sta vzpostavila instant privlačnost drug do drugega. Saj je vendar ni potreboval poznati celo življenje, da mu je bilo jasno, da je sijajna. Še nekaj poljubov ji je natresel po vratu, nato jo je nežno – igrivo – ugriznil, preden se je vrnil v svoje prejšnje stanje, njegove oči znova na njenih, njegove roke okrog njenih bokov. »Recimo,« se je zahahljal in nedolžno skomignil z rameni. Ja, predvsem zato. »Mislim, da je skrajni čas, da to res dokažete,« jo je znova podražil, levico je povzdignil in jo bežno frcnil po nosu, nato je z odprto dlanjo mehko zdrsel po njenem licu, vratu, se ustavil na golem ramenu. »Glede na bedne zabave lani in predlani.. in pred-predlani..« Naredil je grimaso, čeprav je bilo očitno, da je nakladal. Na vsaki zabavi je užival, on vsekakor, on je vsako situacijo lahko obrnil v lastno uživancijo. Takrat je še ni poznal, takrat je.. hja, najverjetneje vsako noč pristal v postelji s kakšno simpatično lepotičko, morda celo hodil z njo za kak teden ali dva, dokler se ni naveličal vezanosti. »Kakorkoli rečeš, šefica,« se je hitel strinjati z njo, pogled pa mu je obenem ušel k natakarju, ki mu je vsebina pladnja skoraj zletela po tleh, in mirno mu je prikimal, kot bi hotel s tem nakazati, da je njegovo dekle pač malce čez les in da glede tega ne gre narediti ničesar. »Kako si zagnana,« se je zarežal, ko je pričela z opisovanjem neskončnih možnosti; nazadnje je prikimal, čeprav ni imel največjega interesa planirati ničesar, zaenkrat ne. Veliko bolj všeč bi mu bilo, če bi prvo zabavo splanirala njena sestrščina, on pa bi se je kot velika zvezda lahko udeležil in užival s svojo svetlolaso princeso pod roko. »Mmm, bili so neznosni,« je zamomljal, njegov obraz je bil odraz užitka, ki so ga sprožali njeni dotiki in ko se je hotel stegniti k njej, najbrž, da bi ustnice združil v tako strasten poljub, da bi nazadnje padla v nezavest, je pred usta potegnila svoj koktejl in ga nagajivo pričela srkati. Nasmejal se ji je in odkimal z glavo, češ, da ji bo to še vrnil, nato je rahlo zavzdihnil in se znova nagnil nazaj. »Seveda. Kaj naj bi pa počel, ko pa teh nekaj dni tukaj ni bilo nikogar? Prisežem, tako se nisem dolgočasil že dolgo. Pa ti, si razpakirala?«

tag, thea the super-cool gf
alriiiiight



»A celo tako?« se je zarežal; njena vnema je bila izredno simpatična in precej prepričan je bil, da je bilo tisto, kar je njihova sestrščina potrebovala. Lani so bile malce bolj zadržane, vsekakor nekaj, kar bo Thea brez problema odpravila. Človek jo je moral samo pogledati, pa je lahko videl, kako je v prostor vnašala nenormalne količine pozitivne energije, prekleto, bila je kot sonce. »Ljubica,« je nagnil glavo v stilu izredne graje, ko je spregovorila svoje naslednje besede, »Ali si me kdaj videla, da bi se v času zabave učil?« Ni počakal na odgovor. »Veš, zakaj ne? Ker Dylan Cunningham ne dela domačih nalog, ko se nekje nekaj dogaja. Jaz sem.. tako rekoč srce zabave.« Kar je bilo za oba tako dobro, je bilo, da sta bila tako zelo zagledana sama vase. Veliko bolj, kot sta bila zatrapana drug v drugega, sta bila navdušena nad samima seboj. Kovala sta se v zvezde. Nič čudnega ni bilo, da sta na koncu pristala skupaj; dve takšni sili sta se morali privlačiti kot magnet. Nič čudnega ni bilo, da sta bila torej popoln par. Da so ljudje govorili o njiju, da sta imela gigantsko gručo prijateljev in da sta nenehno uživala pozornost. Bila sta.. nekaj čisto drugačnega. »Ha, prosim?« je vprašal skorajda ogorčeno, ko si je drznila nekaj takega zatrditi. »Ljubica, mislim, da je sklepanje takšne stave povsem neumno. Izgubila boš v trenutku.« Nekaj časa jo je gledal s tistim resnim izrazom na obrazu, navsezadnje pa mu je kontrola samega sebe ušla izpod nadzora in široko se je nasmejal. Takšne igrice so bile tisto, kar je njuno zvezo ohranjalo zanimivo. Thea je bila, bogu hvala, tip človeka, ki je poskrbel zanje. »Ampak z veseljem sprejmem tvojo stavo. Samo zato, da bom videl, kako boš pogorela,« se je zahahljal; njegove roke so se med tem znova zapletle v njene lase, kakor da bi dotiki omiljevali to, kar bi lahko bil pogovor, ki vodi v potencialni prepir. Pa saj nista bila prepirljiva, ne on, ne ona – zakaj se je sploh trudil? »Oh, ali res misliš, da sem takšna kurbica?« se je s privzdignjenimi obrvmi pozanimal, v njegovem glasu pa je bila očitna samoironija. Vedel je, da je precejšen kurbir, res pa je bilo, da Thee ne bi prevaral. Bila mu je prekleto všeč in rad jo je imel in čeprav je z veseljem izpeljeval nedolžno flirtanje, se je na koncu koncev vračal k njej. Ker je bila narejena zanj, tako rekoč. V trenutku je ujel njeno igro in se zopet široko nasmejal. »Mislil sem, da ne boš nikoli vprašala.« Skobacala se je iz njega, tudi on se je postavil na noge, na mizo je odložil nekaj denarja, ki ga je z majhno napitnino pustil tam, nato pa je dovolil Thei, da ga je povlekla za sabo. Gusarji bodo počakali; očitno je bilo, da je njuna končna destinacija njegova postelja.

- - - fin