i'm the kindest person when it comes to friends

but then, you were never one of them

Prekladala se je iz enega predavanja na drugega popolnoma brez motivacije po poslušanju ali kakršnemkoli sodelovanju. Zabava, s katere se je vrnila šele danes zjutraj, je zahtevala svoj davek in lahko bi prisegla, da je njena glava tik pred tem, da bo eksplodirala. Zatarnala je in čelo namestila na dlani, ki jih je imela sklenjene na mizi, nato pa je v zgolj nekaj trenutkih povsem izgubila občutek za karkoli. Šele, ko je na rami začutila tresljaje in trenutek za tem še oddaljen glas, ki je izgovarjal nekaj presneto podobnega njenemu imenu, je ugotovila, da je pravzaprav zaspala, zaradi česar je skočila k višku in ugotovila, da je ostala sama sredi prazne predavalnice. Torej, sama, če ni štela dekleta ob sebi, ki ga ni prepoznala.

Dekle ji je hitro zdrdralo sporočilo, ki ji ga je po njenih besedah poslala Melody in nato izginilo, še preden bi Thea utegnila postaviti kako dodatno vprašanje. Oh, hudiča, vse skupaj je bilo naravnost čudovito. Imela je peklenskega mačka, čakal pa jo je še naravnost ''ljubek'' pogovor z njeno bivšo sestro v kappi, s katero se nikoli nista gledali kaj preveč lepo. In kot za nameček je bila že tako pozna. Pobrala je torbo, ki je med njenim dremanjem nekako pristala na tleh, nato pa se počasi odzibala proti klopcam, kjer bi jo temnolaska naj čakala. Ko se je končno pojavila na pravem mestu je dekle brez posebnih ceremonij obšla in se sesedla na eno od klopc. »Ja, ja, nadvse prisrčne pozdrave tudi tebi, Melody,« je zatarnala in si z dlanmi pomela obraz, preden se je zazrla v dekle. »Torej, če prav razumem si hotela govoriti z mano?« Je preverila in samo čakala, kdaj bo temnolaska začela s svojo igro. Navsezadnje je bil njun odnos vse prej kot prijateljski.