tams 
2nd year of medicine prispevki : 45
točke : 16
kraj bivanja : london, uk
starost lika : 19
tvoja starost : 31
![blue brick café [sara & nico] Empty](https://2img.net/i/fa/empty.gif) |  Naslov sporočila: blue brick café [sara & nico] Tor Nov 26, 2013 2:55 pm | | |
končno, končno, končno se je po tistih prvih pustih, deževnih in meglenih jesenskih dnevih na nebu v vsej svoji veličini pokazalo sonce in s toplimi žarki risalo nasmeh na sarine ustnice. poletne počitnice so bile prav tako kakor vsako leto, tudi tokrat polne peščenih obal, praženja na soncu, obiskovanja zabav in srkanja koktejlčkov, napolnjene so bile s prijetnimi spomini, ki so ovekovečeni sedaj počivali v rjavolaskinih najljubših albumih. vseeno pa je izgledalo, kakor da se tega ni naveličala, saj namesto, da bi odšla v eno povsem običajnih univerz, je pristala ravno na bahamih. ampak vseeno, v tem trenutku ni bil to razlog za njeno veselje. iz oči v oči se bo spet videla s svojim najboljšim prijateljem. ko je že drugi dan bivanja v eni izmed sestričin napol v spanju, ki se jo je polotil v trenutku ko se je po naporni poti počila na mehko posteljo, sprejela njegov klic je najprej prav glasno zaklela in njuno malo pričkanje o tem kako mu je dolgčas in kako naj bi šla malce po mestu je spremljalo pospešeno zavijanje z očmi in nemirna hoja po sobi, nato pa se je sara vendarle spravila v dostojno opravo in se kakor kak zombi krevsajoč spravila tistih nekaj ulic peš proti nekem baru, kamor ga je zopet zvlekla. nekako se ji ni dalo prav hitro hoditi, tako da se je kakor megla vlekla po s soncem obsijanih ulicah, z velikimi rumenimi sončnimi očali, črnimi pajkicami in razvlečenim rdečim puloverjem brez naramnic na sebi in vsake toliko časa široko zazehala. ko se je še tretjič zapored počasi sprehodila mimo neke zatemnjene izložbe, da bi preverila svojo podobo v svetlikajočem se odsevu se je vendarle zavedla, da je ubrala napačno ulico in se sedaj sprehaja v krogih. dejansko ji je namesto pičlih petnajst minut, ki bi jih sicer potrebovala do blue brick cafe-a vzelo pol ure, da se je končno prikazala izza vogala in prav namrščeno odkorakala do nica, ki se je prav muzajoč že naslanjal na zid pred vhodom. »kar nič se ne nasmihaj tukaj zdaj« mu je pokazala jezik in ga pošteno, po sestrsko seveda, sunila v rebra. »eno uro in pol sem spala in te moram že prenašati« se je pošalila in mu nato vendarle podarila objem, ki ji je že tolikokrat nudil zavetje pred krutim svetom. »in nikakor ne zamujam, pač pa si bil ti prezgoden« mu je pokazala jezik in ga nato držeč za dlan zvlekla za sabo v bar, pred katerim sta prej stala in se hkrati že ozirala po prostih mizah, za katero bi se lahko usedla. pomignila je na tisto ob oknu. »bo ta v redu? pridi, mislim, da mi imaš veliko za povedati. ali pa ti je bilo le izjemno dolgčas, navsezadnje po telefonu si deloval precej obupan.«tag; nico.  |
|
