tag is dan, abez wearing this; here we go ;3

Tam je bil in se smejal z kupom deklet, ki so se hihitale kot zmešane že če jim je pokazal karto. Bil je popolnoma brezskrben, kot da ne bi naredil ničesar. Pa saj po besedah vodstva šole tudi ni, samo našel je uničeno napravo, ki naj bi jo razbil Abdel. Naj bi jo, ampak v resnici je na njej samo večkrat učil mlajše študente. Vedel je koliko stane, toliko kolikor njegova letna štipendija, ravno zaradi tega je bil z njo vedno pazljiv in zaradi dela, ki mu ga je olajšala, jo je tudi cenil. Ne pa razbil! Ampak proti bogatašem se ni mogel zagovarjati, dodatek so bili še njegovi prstni odtisi, od tega bedaka pa nobenega. Popadla ga je jeza, ki je ni čutil že.. od takrat. Nekaj vročega je steklo skozi njegove žile in vročina mu je butnila v glavo, da je začel hoditi. Punce so že pred minutami odšle, fant zraven njega pa se je umaknil takoj, ko ga je zagledal prihajati proti Danu. Kdo pa se ga ne bi ustrašil, imel je morilski pogled v očeh, napete mišice in niti toliko se ni mogel umiriti da bi se preoblekel, zato so bili njegovi čevlji že polni vode. Ampak zato se ni zmenil, pred očmi je videl samo rdeče. In Dana. Tipa, z katerim se ni veliko pogovarjal, ampak ko se je, je izgledal čisto uredu. To mnenje je zdaj preklical. »Vstani, ti prekleti prasec!« je zarenčal ko je bil dobre 3 metre oddaljen od svetlolasca.