Tag; Daniel<3

Zavzdihnila je in nekoliko zavila z očmi. "Boli, ko te izdajo, ko te zapustijo tisti, ki jih imaš rad." Je bilo res tako težko razumeti? Verjetno ne, je pa res, da je včasih govorila precej zmedeno. Vrnil ji je nasmeh in ob tem se je nekoliko sprostila.Že mu je hotela vrniti, da niti približno ne ve, a potem bi se morala spustiti v razlago. Ni bil videti kot nekdo, ki bi se zadovoljil s tako nedoločenim odgovorom. Dvignila je obrvi in tisto vprašalnico je imela že na koncu jezika, ko se ji je nenadoma zazdelo, da to ni najbolj pametno. Zazdelo se ji je, da nekako niti sam ni vedel, a ravno to ji je na ustnice privabilo nasmeh. Pogledala ga je in v naslednjem trenutku ji je glava že omahnila naprej.
Zaslišala je oddaljen glas, ki ji je govoril, naj objame Daniela, ker mu zaupa. Nekaj časa je omahovala, potem pa ga je le objela in njeno telo je zadržalo dreget, ki jo je ob tem zajel. Zato pa je naprej spustilo vse tiste misli.
Zlezla je k njemu v naročje, da bi ga objela. Bila je že dovolj stara, da ji ni bilo treba, a včasih ga je pogrešala in se je pač hotela stisniti k njemu. Sprejel jo je z odprtimi rokami in glavo mu je naslonila na prsi. Pobožal jo je po nogah, vendar je odrinila njegovo roko. Poljubil jo je na lase in ji rekel, da jo ima rad. Tudi ona ga je imela rada, navsezadnje je bil še vedno njen oče. "Zrasla si, veš. Nisi več moja majhna punčka. Velika, lepa punca si," je rekel. Nasmehnila se je. Laskalo ji je. Navsezadnje je le poslušala vse svoje prijateljice, ki so se pritoževale nad tem, da jih imajo očetje še vedno za majhne punčke. Spet jo je pobožal po nogah in spet ga je odrinila. "Sprosti se, ljubica. Rad te imam." Začutila je njegove roke na svojem hrbtu, nevarno blizu zaponke modrčka, ki je bil sicer varno skrit pod majico. Druga roka se je nenadoma znašla pod njenim krilom, da je šokirano zasopla. Kaj za vraga?! Izvila se mu je iz objema in vstala. Prijel jo je za roko in v njegovem pogledu je bilo nekaj, kar je navadno videla ko je domov vlačil vse tiste ženske. Potegnil jo je nazaj v naročje in sicer tako, da je morala oviti noge okoli njega. "Nehaj, ne bom," ga je zavrnila. "Lepa si kot tvoja mama," je odsotno zamomljal in nenadoma je začutila njegove ustnice na svojem vratu. Začela se ga je otepati, celo udarila ga je, pa ni pomagalo.
Nekje zadaj je zaslišala Danielovo vprašanje, a ni bila sposobna odgovoriti. Sunkovito je odprla oči in olajšano ugotovila, da je v svoji sobi. Bila je povsem zadihana, po licih pa so ji tekle solze. S solzami v očeh ni mogla videti ničesar, zato niti ni opazila Daniela. Nenadoma se je zavedala, da jo držijo neke roke in spet se je začela otepati.

Tag; Daniel<3

Nasmehnila se je in nekoliko zavila z očmi. Ni vedela, kako se počuti. Sama je bila edinka in je nikoli niso primerjali z nikomer. No, razen z Dorotheo. Ampak tistega bi morala biti že navajena in dekleta nikakor ni obravnavala kot sestro. No, zdaj ji niti ni bilo treba, ko je dekle za pustilo kappo.
Med hipnozo ni vedela, kaj se dogaja, dobesedno utapljala se je v tistem spominu. SKoraj je lahko na svoji koži čutila njegove roke, čeprav ji je v mislih utripala rdeča lučka in jo prepričevala, da je na varnem v zaporu, daleč stran od nje. Zaslišala je glasen tlesk in glas, ki ji je govoril, da se mora zbuditi. Nekajkrat je zamežikala, da se je do konca zbudila, potem pa se je zlomila. Solze so ji kot dva studenca lile po licih, in nenadoma je bila nesposobna sama stati na nogah. Padla je po tleh in tam obstala. Ni hotela vstati. Objela je svoja kolena in jokala. Navadno ni jokala, zdaj pa se je to dogajalo vedno bolj pogosto. Je bil za to kriv PMS ali pa je v zadnjem času preprosto doživela preveč obujanja spominov? "S-sa-saj nis-nisi ti kriv, Daniel. Jaz bi ti mor-morala poved-povedati kako hudo je. Dvomila sem vate in nisem si mis-mislila, da ti bo u-uspelo..." Morala bi biti bolj previdna, tega se je zavedala. Brez, da bi pomislila, ga je avtomatsko objela, kljub temu, da je trenutek poprej podoživela svojo najhujšo nočno moro katere najhujši del je bil prav to. V njegovem objemu ji začuda ni bilo neprijetno. Počutila se je varno, kot da jo objema starejši brat. Ni mogla več govoriti, čeprav si je zaslužil razlago.