tag; hazel  

soba v katero je vstopila je bila tiha in na srečo dovolj oddaljena od spalnic, tako da se nobena od deklet ne bo mogla pritožiti, da sta jo motili. eva se je srečno nasmehnila. pred njo je bil sijajen večer in ni si mogla pomagati, da si ne bi med pripravljanjem okolice rahlo požvižgavala. po dolgem času se je končno spet pristno smejala in čutila tisto prijetno vznemirjenje. hazel je bila resda leto mlajša od rdečelaske, a zato nič manj pomembna. bila je ena redkih oseb, ki so v evino življenje vstopili hitro in se tako hitro tudi zasidrali v njenem srcu. zanjo je pomenila majhen sonček, eden redkih, ki so jo zadnje čase pripravili do smeha. bila je izmučena od vseh čustvenih dram, ki so se ji zgodile in tako se ni upirala predlogu svoje najljubše rjavolaske, da prespita v sobi, kjer so se ponavadi sestajala vsa dekleta sestrščine, ko so priredile kakšno zabavico. lase si je spela v preprost čop in preko majice brez rokavov in trenirke, ki ju je uporabljala kot pižamo, je oblekla le star pulover. zadovoljno je preletela skupinico steklenic z alkoholom, ki jih je privlekla s sabo in ošinila uro. vsak čas bi morala priti. in tudi je, kajti že naslednji trenutek so se odprla vrata. "hazel." jo je navdušeno pozdravila in ni oklevala z velikim objemom. njun smeh se je lepo prepletel in z dobro voljo napolnil prav vsak kotiček sobe. ja, ta večer je obetal veliko dobrega.

v eni roki je nosila ogromno odejo iz svoje spalnice, v drugi roki pa je prenašala škatlo s kolački. navsezadnje se je čutila dolžno poskrbeti za večerjo. sama pri sebi se je nasmehnila, čeprav se je droben nasmešek že tako ali tako cel večer poigraval na njenem obrazu. bila je dobre volje; dan ni bil nič posebnega, ampak veselila se je večera, ki ga je nameravala preživeti s svojo najboljšo prijateljico. odrinila je vrata v sobo in jih za seboj previdno zaprla, čeprav ni vedela, kako ji je to uspelo, glede na to, da je postopek izvedla z nogo. odložila je odejo na kavč in škatlo s kolački na mizo. »moja najljubša rdečelaska na svetu,« se je odzvala na besede svoje prijateljice in jo brez obotavljanja nemudoma objela. bila je čudovito bitje: ni vedela, zakaj točno sta se z evo nemudoma tako dobro ujeli, ampak zdaj jo je štela kot svojo najboljšo prijateljico. »prinesla sem kolačke!« je naznanila. »in ja, vzela sem tistega z nenavadnim nadevom, ki ti je tako všeč,« ji je zagotovila in si popravila majico brez rokavov, ki jo je uporabljala kot pižamo – skupaj v kombinaciji s karirastimi hlačami, čeprav ji dejansko ni bilo zares mar, kako je videti. eva, po drugi strani, je bila vedno videti popolno. »kako si kaj?« se je pozanimala, čeprav je odgovor na to poznala –večino časa sta bili v stiku. nekaj posebnega je bilo na rdečelaski, vsekakor. poleg tega se je v njeni družbi počutila popolnoma sproščeno in to je bil za hazel velik napredek. usedla se je na kavč in pogled uprla vanjo, šele potem pa je opazila zbirko alkohola na mizi. »čakaj, je to za naju?« se je namrščila, potem pa se je zasmejala. neumno vprašanje.  

tag; hazel  

"ena in edina." ji je smeje pomežiknila, ko ji je hazel kot po navadi zagotovila, da je njena najljubša rdečelaska. imeli sta kup vzdevkov ena za drugo in vsakič, ko sta se srečali je bilo slišati drugega. nekateri so bili bolj normalni, nekateri manj. kakor je naneslo. važno je bilo le to, da sta se vedno kadar sta bili skupaj neizmerno zabavali. ko je omenila kolačke, je evin pogled takoj zaneslo k njim in še preden jo je utegnila povprašati, ji je hazel odgovorila. navdušeno se je nasmehnila. pol zaradi tega, ker je dobila kolačke z nadevom, ki je bil zares nenavaden in so ga marali le redki, pol pa zato, ker je takšno 'branje misli' potrdilo, da sta res najboljši prijateljici. "hvala ljubica, najboljša si." se je zahvalila in se pomaknila proti njunemu tako imenovanem taboru, ki ga je ustvarila v nekem prijetnem kotičku sobe. "trenutno se počutim odlično, drugače pa kar gre." ji je z nasmehom odvrnila. "pa ti?" čeprav sta ena za drugo vedno vedeli kako se počuti, sta pogovor vedno začeli s čisto običajnimi rečmi. ob rjavolaskinem namrščenem pogledu, ko je uzrla ves alkohol, se je še sama sarkastično skremžila. "ne, to je le za okras."  skoraj hkrati sta se zasmejali in eva je sedla na tla, z roko pa potapkala po prostoru poleg sebe. vzela je enega od kolačkov, si ga pozorno ogledala, da bi preverila, če je res pravi in ga nato pojedla. no za tako kratek čas, je bilo čudno kako dobro sta poznali ena drugo. a bili sta srečni, da sta se.  

samo nasmehnila se je ob njenih besedah. rdečelaska je bila definitivno njena najljubša oseba na kampusu in čeprav jo je spoznala pred kratkim, se je z njo počutila popolnoma sproščeno. bila je krasna; bila je tako zelo čudovita, vsaj po njenem mnenju, in vsekakor se je štela pod zelo veselo, ker jo je imela v svojem življenju. nikoli si ni mislila, da se bo kdaj s kom tako povezala – ampak eva je bila dokaz, da se je hazel motila. to se ni zgodilo velikokrat, je bila pa vsekakor vesela, da se je to zgodilo tokrat. »najboljša? ah, ne pretiravaj,« se je zasmejala in potisnila pramen rjavih las za uho. »sem pa popolnoma tvoja za tole noč in prisežem da nisem mislila tako, kot se je slišalo,« je hitro dokončala stavek in se sama pri sebi namrščila. še vedno se je zapletala v svoje besede, tudi v družbi svoje najboljše prijateljice, ampak prepričana je bila, da je bila eva do zdaj že navajena njene občasne zmedenosti. »krasno! našla sem tisto krasno knjigo o mikrobiologiji, saj veš, zadnjič sem ti pravila, in danes sem jo končno prebrala do konca in je čudovita! mislim, ponavadi so te knjige napisane na zelo dolgočasen način, ampak tale je res krasna in izvedela sem veliko novega o…« je začela, potem pa se je ustavila. »ne, okej. vem, da te to ne zanima ravno, oprosti,« se je na njenem obrazu pojavil skrušen nasmešek. včasih jo je zaneslo, ko je prišlo do tega. njen pogled je obstal na alkoholu in resnobno je pokimala. »okras, prav,« se je namuznila, potem pa pomignila proti kolačkom. »vzemi! komaj sem čakala, da te bom videla. danes je bil tako… dolgočasen dan,« je naznanila in pogled uprla v prijateljico. da, to je bilo točno tisto, kar je potrebovala.