for eva

če je bila sama s seboj povsem iskrena, ni imela niti najmanjšega pojma kaj natanko jo je pičilo, da je kar tako zapustila udobje svoje sobe, ter se odpravila proti plaži. oziroma bolj natanko; proti zabavi ki je potekala tam. proti glasbi, ki ji ni bila všeč in celemu kupu pijanih ter glasnih ljudi, ki jih je komaj prenašala še takrat ko so bili trezni in so dejansko imeli nekaj omejenih moralnih zadržkov. mogoče se je za to neumno ter povsem nepotrebno dejanje odločila, ker ji je bilo dolgčas. ali pa ker je nujno potrebovala nekaj - v redu, bolj bi ustrezalo veliko - alkohola v katerem bi lahko vsaj delno utopila svoje preštevilne težave. ja, po vsej verjetnosti je bilo krivo prav to.

v trenutku ko je prispela na plažo, se je osredotočila na iskanje bara. na srečo ji to ni vzelo prav veliko časa in že kakih pet minut pozneje je bila s kozarcem viskija v rokah udobno nameščena za pultom. no, to se pravi kakor udobno si sploh lahko nameščen na trdi leseni površini brez kakršnega koli naslonjala. s prsti desne roke je rahlo potrkavala po mizi medtem, ko je odsotno opazovala ljudi ki so jo obkrožali in si po grlu metodično zlivala pekočo tekočino. bila je pri tretjem kozarčku, ko je na stol poleg nje sedlo dekle. rheya jo je brez pretiranega zanimanja na kratko ošinila s pogledom in po nekaj sekundah prepoznala rdečelasko, ki jo je od časa do časa srečala v prostorih zete lambde delte. ni se bila sposobna spomniti njenega imena. "živjo." je zamrmrala ravno dovolj glasno, da jo je dekle lahko slišalo. "koga čakaš ali si ena izmed tistih ljudi, ki čas raje preživljajo sami s sabo?" ta večer je bila resnično polna presenečenj - najprej se je udeležila nečesa kar je v njej večinoma vzbujalo zgolj odpor, nato pa še ogovorila skoraj popolnega neznanca, čemur bi se sicer na daleč izognila. njena običajna premišljenost se je očitno odločila da si bo vzela krajši dopust.

tag; rheya  

zabava je bila že v polnem teku, ko se je eva končno privlekla nanjo. od povsod so ji v ušesa udarili glasna glasba, živahno pogovarjanje in nič kaj pritajeno hihitanje. ljudje so res uživali in iskreno je bila zabava večji uspeh, kot si je mislila. kotičke ustnic je raztegnila v majhen nasmeh in sama pri sebi čestitala organizatorkama, ki sta vse spravili skupaj. pri organizaciji so lahko seveda pomagali tudi drugi, a se slednje ni udeležila. zadnje čase ni bila pri volji za zabavo, kaj šele da bi se obremenjevala kako bo ta videti. andrew jo je klical vsak dan, tudi po dvakrat in tako nad njo izvajal pritisk, ki ga ni bila vajena. občutek je imela, da ji niti najmanj ne zaupa in želi preveriti le to, da se ni v času, ko sta bila narazen, zapletla s kom drugim. s tem je samo povečal izrazitost dejstva, da je bila že zasedena in si ni imela pravice piskati koga drugega. to in še nekaj drugih malenkosti je bil razlog, da ni bila pri volji skoraj za nič. njen pogled je bil trenutno gotovo bolj mrk od vseh, ko se je prebijala mimo množice zvijajočih se teles. ali pa tudi ne. ko je s pogledom mimo številnih skupinic študentov uzrla bar, je za njim opazila osamljeno svetlolaso dekle, ki je nekoliko pijano strmelo v svoj kozarec s temno tekočino. viski verjetno. nekoliko ironično se je nasmehnila. duša dvojčica? prerinila se je do stola, zlezla nanj in se skušala čim bolj udobno namestiti, saj ni dvomila da bi na njem preživela preostanek večera. "vodko." je naročila natakarju in ko je slednji prijel jagodno, je sunkovito odkimala. "navadno." ignorirala je njegov začudeni pogled. za utapljanje svojih trenutnih težav je potrebovala nekaj močnejšega in navsezadnje je bila rusinja. vodke brez okusa, ki je mnogim predstavljala nič kaj okusno izkušnjo, se je že zdavnaj privadila. opazovala je natakarja, ki je točil prozorno tekočino v kozarec in se že poigravala z mislijo, da bi mu vzela kar celo steklenico, ko jo je svetlolaska poleg nenadoma ogovorila. njene oči so nekoliko motno strmele vanjo in eva ni dvomila, da to ni prvi kozarec, ki ga je popila. "drugo." ji je kratko odgovorila in brez odlašanja nagnila kozarec, ki ji ga je ponudil natakar. ob ostrem okusu je kratko zaprla oči, a se nekoliko bolj zadovoljno nasmehnila, ko je začutila blagodejen učinek pijače. "pa ti?" svetlolasko je že videla. v sestrščini. a se ni nikoli pogovarjala z njo, pa tudi njenega imena ni poznala. vsaj trenutno ne. "oh in jaz sem eva." se je predstavila, ko tudi svetlolaska ni dala nobenega znaka, da bi se morali poznati po imenih.

for eva

"enako." je zamrmrala v odgovor, nato pa še enkrat nagnila svoj kozarec. po pravici povedano ji je postajalo žal, da je dekle nagovorila. navsezadnje ni bila najbolj zgovoren človek pod soncem in glede na to, da se je ljudem na splošno izogibala, seveda ni mogla biti ravno najboljša pri iskanju snovi za pogovor. alkohol ji je sicer uspešno razvezal jezik, ni pa je preskrbel z idejami. "rusinja?" je vprašala, ko se ji je rdečelaska nekaj trenutkov pozneje predstavila. tega vsekakor ni predvidevala na podlagi samega imena, temveč bolj na podlagi načina njegove izgovorjave. nekaj mesecev je živela pri nekom ruske narodnosti, in posledično je bila dokaj prepričana da bi jezik - kljub temu, da je poznala le nekaj kletvic - lahko prepoznala kadarkoli. seveda pa ni mogla biti po vsem prepričana, slovanski jeziki so si bili med seboj navsezadnje zelo podobni.

"rheya." se je kratko predstavila. "z y." je še dodala, ko se je spomnila kako veliko ljudi je njeno ime črkovalo povsem narobe. ker ni imela povedati ničesar drugega, ter tudi eva ni bila najbolj zgovorna, je za nekaj dolgih trenutkov med njima zavladala globoka in rahlo neprijetna tišina. "torej..." je zamrmrala v nenadnem navdihu. "se mi samo zdi, ali sem te nekajkrat že videla v prostorih zete lambde delte?" bila je povsem prepričana da jo je. če je obstajalo kaj, čemur je lahko stoprocentno zaupala je bil to njen spomin. vendar pa je bilo to edino vprašanje, ki ji je v tistem trenutku padlo na pamet, tako da ga je izustila kljub temu, da je odgovor nanj ni niti najmanj zanimal.