Ne glede na to, da plesi definitivno niso bili njegova najlljubša stvar na svetu, se je tokrat izredno potrudil. Izbrskal najbolj ugledno srajco, kar jih je premogla njegova omara, šopek rož je čisto načrtno izpustil, je pa zato s steklenico šampanjca pravočasno potrkal na Ronjina vrata. Ni bilo težko spregledati zadovoljnega nasmeška na njenem obrazu, ko je ugotovila, da si vendarle ni čez noč premislil, pa tudi takrat ne, ko sta - še preden se je vse skupaj začelo - dokončno izpraznila steklenico penečega vina. Pravzaprav mu je prijalo. Izredno prijalo, glede na to kako živčnega so ga delale ceremonije podobnih razsežnosti in prav vesel je bil, da je bil prostor nekoliko zatemnjen. V vsej tej gruči ljudi je bilo zares težko opaziti napete mišice obraza, ki se niso sprostile niti, ko se je enkrat ali dvakrat počasi zavrtel na plesišču.

"Kazen te čaka za tole," ji je moral skorajda zakričati v uho, namreč glasba je bila daleč od prijetno tihe, toda svetlolaska se je zabavala. Niti za trenutek ni podvomil, da se ne bo, glede na to kako zelo navdušena je bila, ko se je strinjal, da gresta skupaj. Toda ni mu odgovorila. Pravzaprav je strmela nekam preko njegovega ramena in nekaj časa je trajalo, da je ugotovil komu je namenjen njen pogled. Očitno je bilo preveč, ko je upal na miren večer v njeni družbi. Na miren večer brez težav, stresa in odvečnih ljudi.

preden se je dokončno odločil, da vseeno odide na ples, ki ga je univerza organizirala za valentinovo, si je dvakrat premislil. njegovo ljubezensko življenje je bilo v zadnjih dneh bolj v razsulu kot na vrhuncu in zadnje, kar je hotel, je bilo da okoli sebe gleda srečno zaljubljene dvojice. a odločen je bil, da dokaže marie da nikakor ne objokuje njunega razhoda, navsezadnje vseeno ne bo edini samski človek, ki se bo udeležil zabave, kajne? če ne drugega, se bo v kakšen kotu napil zastonj šampanjca in potem čez nekaj ur sladko zaspal v postelji. tako je nase navlekel prvo kolikor toliko spodobno obleko, črne hlače in belo srajco – kljub vsemu se verjetno ni spodobilo, da se v dvorani prikaže v strganih kavbojkah in allstarkah, kar je ponavadi sestavljajo njegovo garderobo.

v dvorani je njegov pogled hitro ugledal znano svetlolasko in čeprav se je že prav kičasto stiskala k neznanemu temnolascu, katerega je takrat prvič videl, se je odločil in pristopil do njiju. domneval je, da verjetno ne moti nobenega romantičnega trenutka med njima, vsaj glede na dogodke zadnjega srečanja z ronjo. »pozdravljena, golobčka,« je z namuznjenim nasmeškom na obrazu pozdravil elias in v trenutku, ko se je namenil popolnoma ignorirati tipa poleg prijateljice, so luči nad njimi nekajkrat zabrnele in potem ugasnile. »kaj za…« elias ni uspel dokončati vprašanja, ko se je dvorana zopet osvetlila – a le na stenah, kjer so se začeli megleno, potem pa vedno ostreje, pojavljati napisi v katerih je lahko v trenutku prepoznal nekaj znanih imen. a bolj kot ostala sporočila je eliasa presenetilo sporočilo, ki je omenjalo njegovo bivšo zaročenko. kdo za vraga je noam? to je bilo vprašanje za tisoč dolarjev in oseba, ki je imela odgovor na to vprašanje se je ravno v tistem trenutku pojavila pred njim.

po prvem kozarcu šampanjca je na njene ustnice padel zapeljiv nasmešek, udobno se je namestila ob točilnem pultu in počasi razgledala po razkošno okrašeni dvorani. po drugem kozarcu si je že dovolila pomežikniti temnolasemu neznancu, ki se je postavil nedaleč stran. podarila mu je majhen nasmešek, poslala nekaj pomenljivih pogledov ter spregovorila z njim nekaj sladkih besed. po tretjem kozarcu se je bila pripravljena resno sporeči z dekletom, ki se je jezno spravilo nanjo zaradi spogledovanja z njenim spremljevalcem. ob četrtem kozarcu je s pogledom pristala na znani postavi – na drugi strani dvorane se je smehljal njen najljubši bivši zaročenec. in po petem kozarcu je imela dovolj poguma, da odkoraka do njega.

nekje na poti do eliasa so luči nenadoma pomrle, dvorana je završala. sama je samo mirno ustavila svoj korak, počakala nekaj sekund, ravno dovolj, da je na ogromni črni tabli ujela nekaj znanih imen. takoj, ko so je nad dvorano ponovno padla svetloba, je nadaljevala svojo pot, v le nekaj korakih se je znašla pred svojim bivšim zaročencem in neznanim parom. »hej dragi,« je pozdravila s hladnim nasmeškom na svojih ustnicah, ki pa zaradi vsega alkohola v krvi niti ni izpadel tako zelo hladno. pripravljena je bila, da mu končno vrže v obraz vse tisto, kar je ob njunem prvem srečanju na finskem ostalo zamolčano. čas je bil, da ga zlomi, tako, kot je on zlomil njo. »samo za sekundico vama ga bom ukradla,« se je za trenutek obrnila proti neznancema. njen pogled je morda nekoliko predolgo obstal na temnolascu. »potem se bom posvetila tebi,« se je nežno zahihitala, nato pa se končno posvetila eliasu. stopila je še dodaten korak proti njemu, nekoliko se je zamajala na visokih petah ter nato končno odprla usta. »elias, jebi se. tako zelo prekleto jebi,« je zasikala s hladnim nasmeškom, z dlanmi je udarila ob njegov prsni koš.

'
plesa se je veselila bolj kot je sprva mislila. nekaj dni pred slavnostjo rečjo se je lotila majhnih butikov, ob glavni ulici in si izmed tisočih oblek izbrala tisto najbolj elegantno - rdečo, z nekaj biserčki in volančki. obula je črne pete, lase spela v ne preveč elegantni čop, se naličila in potem nerodno obstala pred vrati, saj jo je njen soplesalec presenetil in prišel točen. to je bilo vsekakor lepo presenečenje! pričakovala je šopek rož, ki ga je nadomestil verjetno precej poceni kupljen šampanjec, ki je nekako popravil njeno slabo voljo. šampanjec je postavila na mizo, ga nekako pustila za kasneje, ko se bosta morda vrnila v njeno stanovanje, potem pa se odpravila proti prizorišču, kjer je že bilo nekaj ljudi.

prišla sta predvsem pravočasno, se vrnila med gnečo in odplesala nekaj pesmi, potem pa se lotila pijače in nato spet plesa. v zraku je bilo čutiti prijetno sproščenost, sploh pa je opazila nekaj poznanih obrazov, kar jo je spravilo v odlično voljo. z rokami se je vila k ollie-ju, uživala v njegovi družbi, potem pa z kotičkom očesa opazila znano postavo in nenadoma se ni bila zmožna več premakniti, njene motorike pa so odpovedale. » elias? « je dejala, presenečena nad svojim glasom in se nato široko nasmehnila. nenazadnje sta imela pestro preteklost in ko jo je ob njunem zadnjem srečanju očitno zavrnil seveda ni pričakovala, da bo tokrat on tisti, ki bo pristopil do nje. ob njegovem komentarju je očitno zavila z očmi, z roko pa poiskala ollievo dlan, kot bi si želela občutka zavetja. » si sam? « je uspela izdaviti in se nato nerodno prestopila, kot bi ne vedela kaj drugega reči. in ko je že hotela povprašati po soplesalki se je nad njih nenadoma zgrnila tema in na steni so se prikazala njej že znana imena, med drugimi se je ob njih prikazala črnolaska, videti precej jezna. » kaj za vraga? « je presenetljivo izdavila, potem pa se osuplo obrnila sprva k eliasu in nato k svojemu soplesalcu. » kaj se dogaja? « po prvem šoku je sledil še drugi, ko se je na ekranu prikazalo ollie-vo ime in skorajda je izgubila sapo. » ollie? « je bilo vse kar je lahko rekla.

Mogoče bi moral biti presenečen, pa niti ni bil. Vse skupaj se je odvijalo v smeri, ki je je bil vajen. Na Swanstromu je vedno nekaj šlo strašansko narobe, in nemarno radi so se poigravali s študenti, ki so seveda vedno igrali zabavno igro. Sam je bil sproščen. Mogoče celo nekoliko preveč, zato se ni prav veliko sekiral, ko je zasebnost šla v kurac in se je kar naenkrat znašel v sendviču med dvema, ki sta si verjetno imela namen izkopati oči.

Toda vse to se ga ni prav nič tikalo, za trenutek je obstal, ko je tema med drugimi povzročila pravi mini kaos, ni pa pričakoval, da bodo stvari postale le še hujše, čim so pridobili na manjšem viru svetlobe. Oddajal ga je projektor, ki je na nekaj platen projectiral krajše in daljše stavke, ki jih je na začetku je malomarno preletel. Ni rad bral in verjetno bi kar hitro odnehal, če ne bi zagledal svojega imena. Dvakrat. Njegovo skrivnost, za katero se sicer ni kaj pretirano trudil, da bi ostala prikrita, je zdaj morda prebrala že tretjina študentov, dosti bolj kot to pa ga je zabavala tista druga. Tista Ronjina. Je bilo vse to res? Je bila tudi njena resnična? Ali je bilo vse to navadno sranje, navadne izmišljotine - teoretično bi polovico lahko zadeli, preostanka pa ne? "No, tole je vsekakor kočljivo … in … in pojasni tele volančke in biserčke, Ronja," se je zarežal, v upanju da nekoliko razvetri napetost med njimi. Kletvice so že letele sem in tja, on pa - dokler tisti drugi tip obdrži svoje tace pri sebi, po čem ekstremnem ni ravno hrepenel. "Je res? In, ko boš že pri besedi ... kdo je tale … tale črnuh?"

ni trajalo dolgo, preden se je elias začel zavedati, kaj točno pomenijo kratki izpisi, ki so se vedno znova in znova pojavljali na stenah. zamolčani skrivnosti, ki verjetno nikoli ne bi smele na dan. za trenutek se je živčno ozrl po sporočilih in se v njih trudil poiskati svoje ime, na srečo pa se mu je zdelo, da so ga tokrat prezrli. ni bil ravno tip človeka, ki bi veliko skrival, a za dejstvo, zaradi česa se je znašel tu in zakaj ni še vedno užival na bahamih, je bilo bolje da nihče ne izve. pred njim se je v temi nenadoma prikazala jade in po njenih sunkovitih gibih je v trenutku vedel, da ni niti malo trezna. "jade, kaj pa počneš?" jo je zbegano pogledal in za trenutek ošinil ronjo s spremljevalcem, ki sta še vedno stala poleg njiju. njen naslednji gib ga je presenetil in skorajda vrgel iz ravnotežja, na obrazu pa se mu je zarisala hladna senca. "nehaj ustvarjati sceno," je poltiho siknil proti temnolaski in njegove roke so avtomatsko prijele njene roke, ki so se ponovno stegnile proti njemu, verjetno v želji po ponovnem udarcu, medtem ko je sam naredil dva koraka vstran in bivšo zaročenko s tem potegnil za sabo. nikakor ni imel želje po tem, da njune probleme posluša še kdo drug.

"kaj je narobe? mislil sem, da sva vse razčistila," jo je z vzdihom ogovoril in hkrati mrzlično razmišljal o tem, s čim jo je tokrat razpizdil. "kolikor vem, si ti tista, ki mi ni govorila resnice," je privzdignil obrv in odsotno ošinil steno za njo, kjer je še vedno visel stavek, ki je v njem definitivno vzbudil neznan občutek. "kdo je noam? in zakaj si takrat rekla, da nimaš fanta?" se je vprašujoče zazrl vanjo in nekako pozabil na to, da je nima nikakršne pravice zasliševati, s kom je in s kom ni.

hotela se je izmakniti njegovemu prijemu, vendar žal neuspešno. ni imela ravnotežja in odzivnosti, da bi se mu lahko pravočasno izmuznila in tako je bila prisiljena stopiti nekaj korakov v njegovo smer. nekaj trenutkov je namrščeno zrla v njegove oči, roke je kljubovalno prekrižala na svojih prsih. »nikoli ne bova razčistila, dragec,« je počasi odkimala. »kako si neumen. res misliš, da bom lahko kadarkoli pozabila? ali ti oprostila? zakaj si ti lahko srečen in jaz ne? ni pravično, elias,« se je iz njenih ust vlil val besed, ki so ostale ob zadnjem srečanju skrite. takrat je bila preveč šokirana, da bi mu lahko povedala svoje. najverjetneje tudi preveč trezna. ob omembi njenega najboljšega prijatelja je nekoliko privzdignila obrv, tiho je zavzdihnila. vedela je, da se po kampusu govori vse mogoče o njej in noamu. in vendar je bilo nenavadno težko slišati to obtožbo z eliasovih ust. »noam ni tvoja stvar,« je ponovno odkimala. »in zakaj ne bi smela imeti fanta?« se je nekoliko razdraženo obesila na njegove besede. »ti si lahko srečen s svojo marie, smejiš se lahko kot kreten in sadiš po svetu kurčeve marjetice od vse svoje sreče, jaz pa ne smem imeti niti tipa,« niti ni bilo vprašanje, vendar le hladna trditev. skorajda razočarano je iztrgala svoje dlani iz njegovega oprijema, stopila je korak stran. vdih, izdih, vdih, izdih – tako kot vsakokrat, ko je bila s svojim kretenskim bivšim. počasi se je obrnila nazaj proti neznanemu paru, med obratom je na svoje ustnice ponovno prisilila sladek nasmešek. stopila je korak proti temnolasemu neznancu. »kdo je on?« je z glavo pomignila proti eliasu ter ponovila neznančevo vprašanje. morda je nanj že dobil svoj odgovor, morda vprašanje sploh ni bilo namenjeno njej. ni bila sposobna oceniti, kdaj natančno je bilo vprašanje sploh postavljeno. vendar je bilo, toliko je vedela, in nanj je bila z največjim veseljem pripravljena odgovoriti. »tole je moj bivši zaročenec, ki me je varal s celim kampusom in mi uničil življenje. simpatičen dečko, kajne?«

pravzaprav takšnih reči niti slučajno ni pričakovala. vse je potekalo gladko, dokler ni nenadoma nastala tema in se je prikazal elias in tista črnolaska in.. oh, ne bilo je popolnoma preveč zakomplicirano. želela je le zmenek z olliem in dobila porazni večer, ki se najbrž ne bo končal v njegovi postelji, tako kot je želela. imena so se vrtela počasi, tako, da si se lahko z užitkom nagledal vseh govoric, ki najbrž sploh niso bile resnične. med njimi je opazila celo svoje ime in se ob prebranem stavku zazrla v svojega soplesalca, potem pa je rdečica zaobjela njena lica in morala se je prisiliti da je pogledala drugam. k eliasu in tisti ženski. kamorkoli samo ne k njemu. prekleto! kdo za vraga je poznal vse njene skrivnosti. ni zaupala ljudem, vsaj ne o takšnih rečeh. od kod potem to? » ollie jaz..« je začela, a se potem dobesedno ugriznila v jezik, saj ni prenesla dejstva, da bi on vedel resnico. ne, niti ni bila tako zatreskana vanj, samo lažni občutek, ki jo je popadel, kadar sta si bila nekoliko bolj blizu. morda je bilo vse skupaj plot njene izmišljotine. » saj ni važno, je tisto tam gor resnično? « na njenem obrazu se je zarisala skrb in hkrati presenečenost, saj česa takega niti ni pričakovala. vedela je za sindrom in tike, a ne za norišnico. in zakaj je bila ona tako nepomembna, da si ni zaslužila vedeti česa takega?
prepirljivi parček je očitno za trenutek prenehal s prepiranjem, saj je črnolaska na ollie-vo vprašanje odgovorila kar sama. » ja, no.. um, elias je moj.. prijatelj. in ti si očitno njegova bivša zaročenka? wow, zakaj nisem bila nikdar deležna takšnih podrobnosti, elias? « je bilo sedaj njeno vprašanje namenjeno njenemu prijatelju, ki ob svoji sogovornici nikakor ni bil dobre volje. in ona je bila vsekakor videti precej pijana. » in to je? « se je z zanimanjem pozanimala, potem pa nekoliko z ljubosumna prepletla svojo roko z ollie-vo, kot bi želela dokazati, da ona nikakor ne bo deležna tega, česar je bila deležna sama. ne, ollie je bil njen.

Pravzaprav je bilo zabavno opazovati dvoje živčnih duš. Jade je izgledala resnično razjarjena, Eliasu deloma niti jasno ni bilo kaj se dogaja, Ronja pa … Ronja pa je bila tipična Ronja. Morda je zdaj obžalovala, da ga je sploh zvabila na ples, morda jo je bilo zdaj celo sram, da je tukaj z njim. "Kako ni važno? Seveda je važno," je skušal prikriti nasmeh, ki je vztrajno lezel na njegov obraz. Nje, za razliko od njega, vse to ni niti malo zabavalo, in več kot očitno je bil edini, ki je prezrl tisto "skrivnost" o sebi. Pa saj ni bila tako pomembna, so ga pač vtaknili v šolo za … drugačne. Nekaj mesecev je zdržal in potem so ugotovili, da je dejansko precej inteligenten in vse skupaj je bilo pozabljeno. "In kaj če je? Saj to ne pomeni, da sem nor … ali … ali karkoli pač že. Naredili so velikansko napako, samo nekaj mesecev sem hodil tja, potem so me vtaknili nazaj v običajen razred. Ampak tudi če bi, pa kaj." se je zdaj izgovarjal, čeprav niti ni pričakoval, da bo kaj takšnega moral početi. Je bilo res tako zelo pomembno? Še vedno je bil Ollie … isti Ollie kot prej.

In nato je vse skupaj postalo dosti huje. Štirje ljudje so govorili drug preko drugega, vprašanja so švigala naokrog, odgovorov je bilo dosti manj, pavze za razmišljanje so bile prekleto dolge - nekako tako, kot bi vsi skupaj skušali čim več ohraniti skritega. Kaj za hudiča? "Vau, res krasno, res krasno. Ti si njegova zaročenka," je s prstom pokazal na temnolasko, "on te je varal … in, in," potem pa je vse skupaj postalo že pretežko. Pojavile so se nove skrivnosti; za svojo je seveda vedel, da je neresnična, prav tako Ronja … toda vse ostalo, vse ostalo je morda celo premoglo nekaj smisla. In v tistem je prenahal razmišljati, trezno razmišljati. Pognal se je proti Eliasu, ki je zdaj stal nevarno preblizu - predvsem zato, ker je imel občutek, da je vse skupaj res. Da je spal z njo, z njegovo Ronjo, in prekleto … najraje bi ga ubil. Najraje bi ga ubil. "Ti .. ti sploh ne veš s kom imaš opravka, gnida"

resno ni imel potrpljenja za pogrevanje starih stvari. zanj so bili pretekli dogodki po njunem prvem srečanju tu razčiščeni in nobene potrebe ni imel po tem, da bi se vsem na očeh že stotič opravičeval svoji bivši zaročenki. »jade… a bi lahko prosim o tem kdaj kasneje? na samem? ne na tem kurčevem plesu, kjer očitno komaj čakajo, da komu uide kakšna neprimerna skrivnost? sploh pa… mislil sem, da si srečna. da si končno svobodna in vse to,« je počasi dodal, ko je dojel njene izrečene besede. na njegovem zmedenem obrazu se je počasi prikazal spodbuden nasmešek, ne glede na njeno napadalnost mu je bilo žal za njo. jade se je spremenila, tega se je že prvič, ko sta se srečala, zavedal, a vsaj mislil je, da je srečna. »nisem… nisem rekel da ne bi smela imeti fanta. samo ne vem zakaj si morala to skrivati,« je skomignil z rameni in zavzdihnil. marie je bila že druga zgodba in nikakor ni imel želje o tem z njo razpravljati pred kupom tujcev. »jade!« je skozi stisnjene zobe zasikal elias, ko se je temnolaska odpravila nazaj proti nekdanji družbi, a to seveda ni bilo dovolj, da bi jo ustavilo, tako da se je nenavdušeno odpravil nazaj za njo do ronje in njenega prijatelja.

ob svetlolaskinem vprašanju je za trenutek ošinil jade poleg sebe in ji namenila ne preveč prijazen pogled, potem pa se je ponovno ozrl k ronji. »tole je jade,« je zavzdihnil in skomignil z rameni. »dolga zgodba. za kakšno drugo priložnost,« se je elias opravičujoče nasmehnil prijateljici v upanju, da je razumela namig. resnično ni imel namena pred vsem razpredati o preteklosti. in očitno mu ne bo treba, saj so ekrani v tistem trenutku začeli utripati, stare skrivnosti so počasi zbledele a na nesrečo vseh v prostoru, so se pojavile nove. »super,« je nesrečno zavzdihnil elias in s strahoma pogledoval po novih čenčah. tisto s svojim imenom je hitro preskočil, saj je vedel resnico, a ob naslednji je njegov pogled za trenutek pristal na jade. a res le za trenutek, saj se je ob njem v navalu jeze naenkrat prikazal ollie, ki je očitno stavek vzel preveč zares. »spizdi,« je nanj jezno zagodel elias in z rokami odrinil temnolasca. »a ni noben dojel, da polovico stvari, ki je zapisanih na stenah, ni resničnih?« je s povišanih tonom vprašal elias in se ozrl od enega do drugega obraza. »sicer pa, tudi če bi bilo res… kdo si pa ti, da lahko komurkoli prepoveduješ, s kom lahko seksa in s kom ne?« je elias vprašujoče dvignil obrv, ko se je z izzivalnim nasmeškom zazrl v ronjinega spremljevalca.

»nikoli nisem hotela svobode,« je odkimala. vedno si je želela le njega – skrbnega moža, kateremu bo lahko slepo sledila. ni znala bit sama. in zato se je izgubila. »nehaj že igrati tega kurčevega svetnika, ki ni naredil nič narobe. nimaš me pravice miriti in zahtevati, da sem tiho. po tem kar si mi storil, te lahko pribijem na križ, pa se še vedno ne boš imel pravice braniti,« je izrekla z nenavadno sladkim nasmeškom na ustnicah. morda so ravno zato njene besede izpadle toliko bolj boleče. vprašanje je bilo le, če bo s tem prizadela bolj sebe ali njega. »in zakaj bi ti morala to povedati?« se je s pogledom kljubovalno zapičila vanj. namenoma je pozabila omeniti dejstvo, da je bil noam zgolj njen najboljši prijatelj. »lahko hodim s komerkoli hočem. lahko se tudi dajem dol s komerkoli hočem. ni tvoja stvar,« ne več.

z užitkom je hodila po živcih svojega bivšega zaročenca. ni bila pripravljena dovoliti, da bi jo kar tako pozabil. ali da bi jo pozabil kdorkoli drug. »hej,« je pomahala v pozdrav, ko je elias končno omenil njeno ime. s pogledom je obstala na postavnem neznancu nekaj sekund dlje, poklonila mu je nežen nasmešek. »jaz lahko obnovim,« je skorajda preveč navdušeno prezrla besede svojega bivšega. »bila sva zaročena. za njim sem prišla iz maroka na whitmore. bila sem najsrečnejše dekle na svetu, prisežem,« je pokimala ter za hip spustila na ustnice nežen, iskren nasmešek. »potem pa sem izvedela, da me prasec že nekaj let vara s celim kampusom. in bum, vse je šlo k zlu,« je ravnodušno skomignila ter dvignila pogled do eliasa. kljubovalno se mu je nasmehnila, odločno ni umaknila pogleda. vedela je, da bo jezen in ravno v tem je bil čar vsega skupaj. in nato se je vse samo še bolj zapletlo. platna so začela utripati in prisiljena je bila premakniti svoj pogled do njih. videla je svojo sliko ter zapis ob njej, lahko se je le nekoliko presenečeno namrščila. že v naslednjem trenutku se je neznani temnolasec pognal proti njenemu bivšemu. in sama se je v vsej tragičnosti tega napada samo nasmehnila. z bližnjega točilnega pulta je potegnila k sebi nov kozarec šampanjca, naredila je kratek požirek ter stopila do razgretega temnolasca. stala je tik za njegovim hrbtom, z majhnim nasmeškom na ustnicah se ni niti trudila šepetati v njegovo uho. »saj ne, da karkoli pogrevam,« je nežno skomignila. »ampak elias bi bil popolnoma sposoben nategniti tvoje dekle. rad počne to. z vsako. povsod. zanj je vsaka le seksualni objekt.«

vse skupaj je bilo do mala zakomplicirano, večina ljudi ni zapuščala dvorane, so pa zato naokrog letele glasne opazke in kletvice, saj so organizatorji zabave nadaljevali s svojo zafrkancijo in so se na zaslonu prikazala nova imena in nove skrivnosti, ki so bile sedaj razkrite. njen obraz je pordečel, ko se je ollie nenadoma pričel zanimati za njeno skrivnost in je le skomignila z rameni in se mu nasmehnila. ne, ni ji bilo žal za ta večer, v bistvu je uživala v vsem skupaj. niti dejstvo, da je bil ollie v norišnici je ni spravilo iz tira. le kako bi jo, ko pa je točno vedela, da je z njim popolnoma vse v redu. najverjetneje je imel dobre razloge, da ji je to pač prikril. » saj nisi nor, nikakor! « se je na nek način želela opravičiti in se zazrla vanj. oh prekleto, nekoliko strašilo jo je dejstvo, da bi na dan prišlo še kaj drugega kot le to, da ji je bil ollie po svoje všeč.

ob eliasovih besedah je zgolj prikimala in držala jezik za zobmi, glede na to, da ni želela, da bi prišlo do kakršnih koli zapletov. nenadoma se je na platnu prikazalo eliasovo ime in potem jade in oh.. prekleto, samo za sekundo se je obrnila vstran in že je bil ollie tisti, ki se je pognal v eliasa, ona pa ga je poskušala zgrabiti z rokami, da ne bi prišlo do spopada. » ollie, nehaj! prosim, elias ima prav. večina tega tam gor je izmišljenega. ni resnično. prosim, « je zamomljala in svojega spremljevalca poskušala obrniti v svojo smer, a je bil preveč razrajen kot ris. z očmi je uporo iskala ob jade, ki pa je na njeno žalost izzivala svojega bivšega zaročenca. » nehajte vsi skupaj! « je nekoliko glasneje dejala, predvsem jezna, da so bili lahko tako neumni in so nasedli lažem tam zgoraj. » ollie, prosim, pusti ga. « njen obraz je v stotinki sekunde dobil drugačen priokus, ko je na platnu tam zgoraj razbrala svoje ime, ime svoje sestre in ollievo. kaj za vraga? njena čeljust se je nekoliko povesila in malo je manjkalo, da njena dlan ne bi našla poti do lica njenega spremljevalca. » kaj? a je to res? « je osupnjeno vprašala in spremljevalca grobo zagrabila za rokav, da jo je bil primoran pogledati.

Počutil se je predobro, da bi dopustil, da mu takšna bedarija pride do živega. Niso ga toliko zanimali problemi drugih in le polovično je poslušal o čem je tekla beseda med Jade in Eliasom. "Ne, nisem nor, ne," je odkimal Ronji, ko se je s prikritim opravičilom skušala izvleči iz zagate, toda ni ji zameril. Vse skupaj je bilo zanjo dokaj novo in verjetno niti ni pričakovala, da bi lahko o njem izvedela še kaj novega. Toda moral se je osredotočiti nase, nanjo, na parček, ki se je očitno nekako znašel v neposredni bližini. Jade je namreč rahlo opita spominjala na račko, ki se je komajda držala pokonci, Ronja se je brezglavo trudila zadevo držati skupaj, on pa … takoj, ko se je na platnu izrisala nova runda dejstev, popolnoma izgubil živce.

"Ronja, nehaj, pusti me," jo je z levico odrinil proč, ko se ga je šibko oklenila, z desnico pa je zamahnil proti prstnemu košu tipa, ki si je več kot očitno dovolil preveč. Verjetno je bilo vse skupaj res. Po tem, kar je o njem povedala Jade … sploh ni bilo dvoma. In Ronja … Ronja je bila dovolj naivna, da bi prav gotovo lahko podlegla njegovim čarom. In Elias si je krepko zaslužil pest, ki je v tistem srečala njegovo lice. "Seksualni objekt, kaj? Samo še enkrat se je dotakni, pa ti izbijem čekane, kreten." Je ob temnolaskinem prilivanju bencina nad ogenj še zadnjič izbruhnil, potem pa je njegova spremljevalka že načela temo, ki se je sicer ni imel namena dotikati. "Več kot očitno ni res. Menda bi se spomnil, če bi imel v postelji dve naenkrat ali pač?"

"kaj potem želiš od mene, jade? opravičil sem se ti, pa ni dovolj. popraviti svoji napak pa tudi ne morem. trudil sem se, da sem se te čim bolj izognil, kakor si želela, pa si sedaj ti tista, ki me je poiskala. kaj torej hočeš? ne morem biti večno tvoja boksarska vreča za vse težave," je v obupu zavzdihnil elias in zmajal z glavo. resnično si je želel popraviti njun odnos, ampak očitno je bilo kaj takega nemogoče. sploh pa ni bil prepričan če mu je všeč njena nova verzija. "okej. prav imaš. strinjam se, nikakršne pravice nimam zahtevati dostopa do tvojega zasebnega življenja. samo... eh, pozabi. zaradi mene se lahko daš dol s polovico kampusa, če je to tisto, kar si želiš," je potem zamrmral, a njegov izraz na obrazu je vsekakor izražal skrb za temnolasko, ki je vsekakor izgledala skorajda na robu propada. želel ji je pomagati. ampak če ga je vztrajno odrivala od sebe, ni mogel narediti ničesar.

zabavo bo na koncu večera vsekakor uvrstil na začetek seznama najslabših dogodkov v njegovem življenju. najraje bi zapustil zbrano druščino a se je nekako čutil dolžnega poskrbeti za jade, ki ji je alkohol očitno zlezel preveč v glavo in naslednjega dne si je nekako ni želel srečati kje v kakem grmovju na pol poti do njene sobe. in če bo zato moral poslušati opazke na svoj račun, pa naj bo tako. "okej. ni ravno tako enostavno, kot je bilo predstavljeno. bila sva blizu dogovorjene poroke. jaz nisem izbral nje, ona ni izbrala mene, ampak je bil vse dogovor najinih staršev," je želel nekako omiliti opisano situacijo elias olliju in ronji, čeprav mu niti ni bilo jasno, zakaj se trudi. in kot da večer ne bi mogel biti slabši, je nov val informacij stvari postavil na vrhunec. prvi udarec, ki je priletel v njegov prsni koš mu je za trenutek vzel sapo, a njegov odziv je bil bolj mlačen. temnolasca je le odrinil od sebe, udarec v lice pa je bil kaplja čez rob. v navalu jeze so njegove roke zagrabile ovratnik ronjinega spremljevalca in njegovo telo z močnim udarcem potisnile v steno in v naletu je njegova glava priletela v betonsko steno. nič hujšega, če bi se le končalo pri tem, a eliasova podlaket je temnolaščev vrat ukleščila nazaj k steni in z obrazom se je nevarno približal njegovemu. "slaba odločitev. še enkrat zamahni proti meni pa boš ti tisti, ki bo po tleh pobiral čekane," je siknil skozi stisnjene zobe elias in se temno zabolščal vanj. "ne vem kaj vidi na tebi ronja, ampak nikakor nočem da njen spremljevalec pristane nocoj na urgenci," je še grozeče dodal, preden je popustil svoj prijem in mu ponovno dovolil do zraka. "in jade..." je po dolgem času svojo pozornost ponovno usmeril proti nekdanji zaročenki, ki je vdajala vtis, da jo vse skupaj precej zabava "... odidi. nihče te noče tukaj. ne vem kaj se je zgodilo s tabo, ampak svoje si povedala in nihče noče več poslušati tvojih komentarjev," se ji je elias med tem zastrmel v oči in privzdignil obrv v pričakovanju njenega odhoda. z živci je bil povsem na koncu in samo ena napačna beseda ali ponoven udarec in njegov film bo počil.