Ko sem bila stara sedem let
Moje ime je Claudia. Sem hčerka bogatunov iz sosednje ulice in sem stara sedem  let, in točno en dan. Trenutno se igram na dvorišču z popolnoma novo lutkico in se pretvarjam, da znam pravilno srkati čaj, uporabljati njen pribor in splošno razglabljati o stvareh, katere ne bodo rešile sveta.  Moja mami pravi, bolje rečeno zahteva, da se bom nekoč poročila z pravim princem, ki bo vreden našega denarja in slave, zato na svojem dvorišču ne morem imeti peskovnika, navidezne kuhinje ali prav britanske trave, ki bi mi samo umazala mojo novo obleko. Pravi, da nisem kot otroci, ki živijo nasproti hiši – polni ogabnih žužkov in bacilov, ki jih bo nekega dne spravila iz tega sveta.
Oh, Ah, Ja,…
Ne morem si pomagati, da ponovno ne bi zavijala z očmi ali vsaj namrščeno strmela proti spalnici, katere sta pozabila zapreti okno. Ne moreta že utihniti ?

Ko sem bila stara petnajst let
Še vedno mi je ime Claudia in še vedno živim pri bogatunih iz »sosednje ulice«. Na žalost se mi v tem času ni uspelo poročiti ali vsaj pobegniti z potencialnim kandidatom. Uspelo se mi je samo spoprijateljiti z našo gospodinjo, se naučiti osnove ruščine in ujeti moj prvi poljub, ki je bil ogaben. V knjigah jih vedno predstavljajo kot velike ognjemete in smisel življenja, vendar ob poljubu polizanega razvajenca zagotovo ne boš občutil tiste čarovnije. Kakorkoli okus je bil popravljen takoj naslednji dan, ko sem se naskrivaj odpravila med sadovnjake z fantom iz »razpadle hiše«. In poljubil me je. Sladko in nežno.

Ko sem bila stara šestnajst let
… Oblačil sva se že davno znebila, morda nekje na poti med avtom in vhodom, ali vhodom in mojo sobo? Nisem prepričana vse kar vem je, da moram temu bogatemu polizancu ustreči samo, da bodo časopisi jutri poročali: Claudia in Maxdorf sta uradno fukala ! Dvomi so se vsako sekundo bolj napolnjevali mojo glavo dokler v njej ni bilo ničesar drugega razen  želje po pobegu. Po prvem poskusu pobega sem dobila klofuto in močne praske po zadnjici, ko mi je brez usmiljenja raztrgal čipkaste spodnjice. Sopeče se je zaril in pospeševal ritem vsakič, ko sem malo zastokala od bolečine. Edina misel, ki me je tolažila je, da nisem bila edina, ki je seksala samo, da bi družina dobila deset zvezdic v jutrišnjem časniku.

Ko se bila stara sem devetnajst let
Končno sem se znebila new yorških okov časnikov in družine, ki mi je zadnje čase dihala za vratom. Nenehno so po hiši leteli pripombe o tem, da nikoli ne bom uspešna pravnica, da nimam možganov, da imam pamet samo za dober nasmešek in seks, da sem lahko srečna, da še imam spodnje perilo VS, ki ga spretno izkoristim za užitke moških v hiši. Včasih sem prisiljena poskrbeti  celo za maminega novega moža, kljub maminemu privihanemu nosu in škripajočih zobeh. Kaj je minister zahteval, to je dobil.  Kakorkoli ta besedica da se je ponavljala do zadnje minute mojega odhoda. Bom končala kot seksualna sužnja ?

Stara sem dvajset let in …
vse kar hočem je, da ob koncu študija vržem še eno kapico v zrak, dobim ugledno službo in preprosto pisarno, z očarljivim okencem na svet. Na vratih pa bo z velikimi tiskanimi črkami pisalo Claudia Amireli,  odvetnica.