|
| Avtor | Sporočilo |
---|
rose
librarian prispevki : 733
točke : 168
kraj bivanja : berlin, germany
starost lika : 25
tvoja starost : 31
| Naslov sporočila: room #2 Sre Okt 16, 2013 9:03 pm | | |
|
| | |
amaterasu kikuchi
3rd year of martial arts prispevki : 447
točke : 102
kraj bivanja : tokyo
starost lika : 22
tvoja starost : 25
| Naslov sporočila: Re: room #2 Pet Okt 25, 2013 6:28 pm | | |
Noelle
Njuna jezika sta se prepletala v ustih in igrala igro strasti, medtem ko so Danielove roke drsele po njenem telesu, od prsi do zadnjice, pa spet do njenih las. Komaj sta prisla skozi vrata v tesnem objemu in strastnem poljubu, jih je z nogo zaloputnil in prijel njeno nogo, nato pa jo dvignil, da se je ovila okoli njega. Za trenutek je prekinil poljub in si s spretno potezo slekel majico, nato pa se je takoj vrnil k njenim ustnicam, ki so bile tako sladke in tako polne. Z eno roko se je zakopal v njene lase in poljub se poglobil, nato pa je dvignil se njeno drugo nogo in jo odnesel do postelje. Skoraj vrgel jo je na mehko zimnico, nato pa splezal nadnjo, v oceh se mu je iskrilo in nevarno se ji je smehljal. Z rokami je drsel po njenih stegnih navzgor, do privatnega dela, a se tam ni ustavil, nadaljeval je po ploskem trebuhu in do prsi, potem pa se je z rokami oprl na jogi in se spet priklonil na njena usta, spustil se je na vrat in jo nezno ugriznil. Nezno, a strastno, hotel jo je. Ze cez trenutek je strgal oblacila z njenega telesa, nato pa se je posvetil njenim prsim. Kako je delal, kar je delal, nihce ne ve natancno, a bil je izvrsten in to je vedel. Ko se je tega navelical, ju je prevalil na boke in jo za trenutek pogledal v oci, nato pa nadaljeval z ognjevito igro strasti. |
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #2 Sob Okt 26, 2013 8:03 am | | |
this post is for dear daniel i've got 496 words in this post, i'm listening to john legend and lalala it`s amazing to write again.
noč se je odvijala čisto po njenih pričakovanjih, sploh, ker je bil v igri prav daniel s katerim je gojila poseben odnos, katerega bi mnogi gledali postrani in mogoče v njeni sestriščini označili za možen bodoči škandal. sama pa ni ničesar slabega videla v tem da je od časa do časa z njim skočila tudi med rjuhe in ga ne samo veselo pozdravljala na kampusu in vsem potrdila njuno poznanstvo. navsezadnje ni s tem škodila nikomur in ni slišala še nobene pritožbe ali govorice, katere bi lahko pričakovala, glede na to da se je nahajala sredi elite, ki je rada gledala drugim v življenje in iskala možnosti za novo obrekovanje in poveličevanje svoje navidezne idile. tako se je dogajalo v new yorku in tako se bo dogajalo tudi na bahamih, v to je bila noelle trdno prepričana, ker je v svojih dvajsetih letih življenja nekatere stvari lahko dojela in uvidela moč denarja, ki njej ni pomenil mnogo, a dobro ga je bilo imeti. ni bila neumna, samo včasih se ni bilo dobro delati pametno, ter povedati zares kar misliš.
zapustila je klub skupaj z danielom in se z združenimi ustnicami na zadnjem sedežu taksija odpeljala proti njegovi bratovščini, ki je bila veliko bolj tolerantna za podobne obiske kakor njena, ki je veliko dajala na ugled in ni bilo ravno v korist, če bi se napol pijana prikazala na stopnišču in nakazala na nadaljnje dogodke, ki so bili lahko jasni vsem, ki bi jima prekrižali pot. taksi je hitro zapeljal proti bratovščini in ju razgrete pustil na poti do sobe. občutek je imela kakor da se niti v enem trenutku nista ločila drug od drugega, razen v primeru iskanja zraka, ter to ji je narisalo droben nasmešek na njene ustnice, ki jih je kmalu spet okupiral daniel in združil sekundo za tem še njuna prepletena jezika.
njegove roke so drsele po njenem telesu, medtem ko se je ona oklepala z eno dlanjo njegovega vratu, ter z drugo zakopala prste med njegove lase. dvignil je njeno nogo in ovila se je okoli njega v še tesnejši položaj njunih teles. sledila je kratka pavza, ko si je slekel majico, ter se je pred njenimi očmi pokazalo njegov gol trup po katerem je sedaj zdrsela s svojimi toplimi dlanmi. ovila je še drugo nogo okoli njega in čez sekundo pristala pod njim na udobni postelji, njej znani. predala se je njegovim dotikom in se zapeljivo smehljala, ko je drsel po njenem trebuhu, po njenih stegnih vse do njenih prsih in nazaj v nekem nerazumljivem krogu, medtem ko so se njene dlani oklepale njegovega vratu in močnih ramen. njena oblačila niso dolgo ostala na njej in so kmalu pristala na hladnih tleh, ko je daniel prekinil poljube in dotike, ter ju prevalil na boke. sedaj se je premaknila ona in se z hitro potezo nagnila na njega in s poljubi potresla njegovo lice, nato njegov vrat in trup, ter se ustavila malo nad pasom in se vrnila nazaj na njegove ustnice.
|
| | |
amaterasu kikuchi
3rd year of martial arts prispevki : 447
točke : 102
kraj bivanja : tokyo
starost lika : 22
tvoja starost : 25
| Naslov sporočila: Re: room #2 Sob Okt 26, 2013 9:31 am | | |
sam tok da ves, moji posti ne bojo tok dolgi....
Vedno si je vzel cas, da si je ogledal njeno telo, tudi tokrat, zadovoljno se je nasmehnil in se ji takoj spet posvetil. Na sebi je imel se vsa oblacila na spodnjem telu telesa, medtem ko je ona ob njemu lezala samo se v spodnjem perilu in to mu ni bilo ravno najbolj vsec. Noelle ga je zasula s poljubi, on pa je roke zakopal v njene lase in se predajal obcutkom, brez zadrzkov in z veliko mero vzburjenosti. Spet je prisla nazaj na njegove ustnice, on pa je prijel njene roke in jih polozil na svoj pas, ss tem ji je povedal, da hoce svoje hlace kjerkoli, samo ne na svojem telesu. Ko se je njegova zelja uresnicila, jo je spet prijel in ju prevalil, da je bil on zgoraj, nato pa se zaposlil z njenimi oblinami. Pravzaprav so mu rokohitrske sposobnosti prisle se kako prav, saj je njen modrc ze na drugem koncu sobe, vkljucno z njenimi spodnjimi hlackami. Poredno se ji je zasmejal, nato pa se je znebil se svojih spodnjic, v naslednjem trenutku pa ju je zdruzil. Bil je povsod na njej, na njenih ustnicah, vratu, prsih, usesih, telesu... Povsod. Njegove roke so se opirale na posteljo, obcasno pa tudi zdrsele po njej, premikal se je skupaj z njo in neizmerno uzival na poti do vrhunca. |
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #2 Pon Okt 28, 2013 7:59 am | | |
this post is for dear daniel i've got 362 words in this post, i'm listening to john legend and lalala it`s amazing to write again.
od časa do časa je hlastala za zrakom in prekinjala njene poljube, ki so bili namenjeni danielu, a preprosta življenjska potreba po zraku je premagovala vsako njeno dejanje. nikakor pa ga ni končala. njene roke so se v hipu na njegovo željo znašle pri njegovem pasu in se z odpenjanjem gumbov in zadrge lotile slačenja hlač, ki so bile še vedno na njemu, kakor se je on v poslednjem trenutku znebil še tistih nekaj kosov oblačil na njej in je naslednji korak bil za oba precej jasen. pogledala ga je naravnost v oči in svoje roke avtomatsko položila okoli njegovega vratu. ritem, ki je sledil se je menjaval iz trenutka do trenutka, a naposled se je pred oba zgrnila sladka črna tema, ko je bila pot do vrhunca zaključena. nase je potegnila odejo, ki je se mečkala pod njima in svojo glavo položila na prsi daniela, ko je s prstom risala nedoločene motive po njegovi goli koži. » hočeš da ostanem ? « ga je vprašala čisto tako iz radovednosti. problem ji tudi ne bi bil oditi. tako ali tako je zjutraj imela predavanja in trudila se je biti vsaj fizično na njih, če že ni vedno zmogla biti psihično, ker je dajala občutek vsaj malenkostne resnosti katero je imela do univerze, čeprav je na vse skupaj gledala kot na pregrešno drage počitnice, kjer pa lahko uživa brez staršev in brez standardnih obrazov rodnega new yorka. nekako jo je tista stalnica tam že dušila in bilo je neverjetno oditi malce izven meja in stopiti na tla otoškega mesta in uživati v ritmu bahamov, ki so do sedaj pustili prijeten vtis na njo, kakor tudi sami ljudje. res da med bogato smetano ravno ne moreš pričakovati kopico osebkov z nogami trdno na tleh , a tudi taki se najdejo in noelle vztrajno rine v njihovo družbo, ker iskreno ne prenese pozlačenih barbik, ki ne povedo nič pametnega, ter svojo pamet kupujejo z denarjem staršev. » samo opozarjam, da moram zjutraj zgodaj vstati in ne bom odgovarjala za tvojo prezgodnjo budnost, če se boš spomnil tarnati, « ga je še opozorila in v pričakovanju odgovora se rahlo dvignila na komolce in se zazrla vanj.
|
| | |
amaterasu kikuchi
3rd year of martial arts prispevki : 447
točke : 102
kraj bivanja : tokyo
starost lika : 22
tvoja starost : 25
| Naslov sporočila: Re: room #2 Pon Okt 28, 2013 9:40 am | | |
Z vsakim premikom je bilo bolj neverjetno. Njuni boki so se premikali v ritmu, ki se je sicer menjav, a vseeno je bil fantasticen. Malo se mu je zameglilo pred ocmi, cutil je toploto v spodnjem delu, nato pa se mu je se malo zvrtelo in vrhunec ga je popeljal v raj tisocih precudovitih obcutkov, zdruzenih v en velik stok z njegovih ust. Zacutil je, da je cez rob popeljal tudi njo in bil je zadovoljn. Malo je bil zadihan, vendar se je nasmehnil Noellinim besedam. Pobozal jo je po laseh in jo malo stisnil, nato pa odgovoril. "Po temle? Za vedno te bom zaklenil sem noter," je rekel in jo cmoknil na lase. Taksne prijateljice, kot je bila ona, so mu bile zelo vsec in Noelle ni bila nikakrsna izjema. Njenim naslednjim besedam se je nasmehnil. "Dokler si tukaj, mi je vseeno kdaj moram vstati." Pomeziknil ji je, nato pa se je tudi sam oprl na komolcce in jo hitro cmoknil na usta. Kar ni se jim moral upreti. "Katera predavanja pa imas? Zagotovo niso tako zelo pomembna." S skrivnostnim nasmeskom jo je pogledal. "Lahko reces da si bolna." Prevalil jo je na hrbet, da je bil on zgoraj. "In jaz to lahko potrdim." Za trenutek je bilo ze videti, da jo bo spet poljubil, a se ji je na koncu le poredno nasmehnil. |
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #2 Ned Nov 10, 2013 12:32 pm | | |
this post is for dear daniel i've got 372 words in this post, i'm listening to nothing
od časa do časa je hlastala za zrakom in prekinjala njene poljube, ki so bili namenjeni danielu, a preprosta življenjska potreba po zraku je premagovala vsako njeno dejanje. nikakor pa ga ni končala. njene roke so se v hipu na njegovo željo znašle pri njegovem pasu in se z odpenjanjem gumbov in zadrge lotile slačenja hlač, ki so bile še vedno na njemu, kakor se je on v poslednjem trenutku znebil še tistih nekaj kosov oblačil na njej in je naslednji korak bil za oba precej jasen. pogledala ga je naravnost v oči in svoje roke avtomatsko položila okoli njegovega vratu, nato pa po sladki temi, ki se je zgrnila pred njenimi očmi padla naravnost poleg njega, v ritmu pospešenega dihanja, ko je hlastala za zrakom okoli nje. » torej bom ugrabljena ? « ga je dregnila s svojimi besedami in se nagajivo nasmehnila, ko je pogled za trenutek ukradla v njegovo smer in ga nato spet vrnila na popolnoma naključno stvar v njegovi sobi. » mhm, to govoriš sedaj, « je zamrmrala ob prikimavanju, češ da se strinja z njegovimi besedami, čeprav je bila prepričana v to kako se ne bi niti za milimeter dvignil ob zgodnjih jutranjih urah, če mu to ni bilo zares potrebno. kljub vsemu pa se ji je na ustnice narisal vnovičen topel nasmešek, ki je bil tokrat direktno namenjen v danielovo smer, ko so se njegove ustnice znašle vnovič na njenih. » oh, seveda so zelo pomembna. študij jemljem izredno resno in ne morem kar tako manjkati, « je sarkastično in namuznjeno pripomnila ob njegovih besedah, glede na to da so njene besede bile vse prej kakor resnica in je bila uspešna bolj tako mimo dva dni pred izpitom, ne pa čez celotne tedne, mesece in podobno. na predavanja je hodila kadar se ji je zahotelo in počasi dojemala, da bo z denarjem vedno do nekam prišla, kar je bilo precej žalostno. » pa se me res nekaj loteva, « se je strinjala z njim in si ustnice prikrila z dlanjo, iz sebe pa izustila manjši kašelj, da bi vse skupaj zaigrano potrdila. prevalil jo je na hrbet in ob tem je prostor obarval njej smeh in kasneje še njene besede : » kako že ? «
|
| | |
amaterasu kikuchi
3rd year of martial arts prispevki : 447
točke : 102
kraj bivanja : tokyo
starost lika : 22
tvoja starost : 25
| Naslov sporočila: Re: room #2 Ned Nov 10, 2013 10:16 pm | | |
Namuznil se je. "Če ti je tako všeč, potem seveda." Misel, da bi ugrabil Noelle, se mu je zdela rahlo zabavna in zanimiva. Seveda je ni nameraval ugrabiti, vendar vseeno, sama misel je bila neškodljiva in zabavna. Njeno strinjanje ni bilo tako prepričljivo in spet se je rahlo namuznil. Očitno ga je toliko že poznala, da je vedela, da tudi brez nje najbrž ne bi kar tako z največjim veseljem vstal in odskakljal na predavanja. Sploh ne. Najbrž bi namerno malo zaspal in potem spanec nadaljeval še v predavalnicah. Nasmehnil se je njenim besedam in prikimal. "Tukaj se povsem strinjam s tabo. Predavanja so zakon!" Govoril je z očitni zaigrano resnostjo, v kateri je bilo tudi kanček sarkazma in pa seveda šaljivosti. Očitno niti eden od njiju ni ravno maral predavanj. Kaj je Noelle sploh študirala? Navsezadnje ga to ni zanimalo tako zelo. Zasmejal se je, ko je zakašljala, nato pa se namuznil. "Že kako, navsezadnje sem te temeljito regledal in ugotovil, da s tabo ni vse v redu. Razen, če hočeš, da pregled opravim še enkrat, mogoče sem se zmotil." To ni bila nekakšna ponudba, pri kateri je pričakoval pritrdilen odgovor, rekel je zgolj za zabavo, ne bi ga pa seveda motilo, če bi Noell hotela še enkrat. |
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #2 Pet Dec 13, 2013 3:38 pm | | |
this post is for dear daniel i've got 327 words in this post, i'm listening to nothing
preživljati čas z njim je bilo sproščujoče. nekako ni spadal v tisti tipični krog njenih moških, ki so vedno od množice kenov in barbik na nek svojevrsten način izstopali, a je bil dovolj samosvoj za občasen skok v posteljo in navadno druženje po šoli. ni se dalo govoriti o neki pretirani ljubezni, zaljubljenosti, čustvih, romantiki…vse je bilo bolj tako ob strani in brez neke velike vrednosti, a dovolj ljubko in zabavno da je trajalo. bil je čuden, zanimiv, sproščen, zabaven občasno poželjiv odnos, ki je očitno ugajal obema. nihče se z njima ni ukvarjal, ni bilo drame in definitivno se je počutila brez kakršne koli obveznosti do njega. ni se ji bilo potrebno ukvarjati z njegovimi natančnimi podrobnosti, ampak le zgolj s tistim, kar je bilo potrebno vedeti preden je legla z njim v posteljo. vse ostalo je bilo nepomembno. tako, ko je premišljevala bi se nekomu zazdelo za trenutek celotna situacija, njena misel, precej kruta, a ni bilo tako. vsak košček sestavljanke je bil na svojem mestu in za tistih nekaj trenutkov ni mislila na način. » bom že morala zaupati tvoji izkušeni doktrini, « je dejala z nasmeškom na obrazu in pogledala proti njemu preko odeje, ki je sedaj pokrivala njeno telo. » sicer pa... kakšno je pa zdravilo za to mojo bolezen ? « ga je še vprašala nekaj sekund kasneje in namrščila obrvi v vprašalno noto. že res, da ni bila zares bolna in je bila zdrava bolj kot kadarkoli poprej. šlo se je le zgolj za zbadanje, ki res ni škodilo nikomur, čeprav bi bilo res bolje se obrniti zaspati in se ob jutru napotiti v nov dan, ki je od nje tudi zahteval obveznosti izven njegove postelje in res ni želela biti trn v očesu ostalim fantom v bratovščini in sprožiti nepotrebne govorice. sicer niso delovali kakor zelo nagnjeni k temu in so bili eden za drugim veliko bolj sproščeni na kampusu, vendar nikoli zares ne veš kam pes taco moli.
|
| | |
amaterasu kikuchi
3rd year of martial arts prispevki : 447
točke : 102
kraj bivanja : tokyo
starost lika : 22
tvoja starost : 25
| Naslov sporočila: Re: room #2 Pet Dec 13, 2013 8:13 pm | | |
it's too short i am very sorry
Spet se je nasmehnil. Ni ji odgovoril, saj se mu to ni zdelo ravno pomembno. Ob vprašanju se je navihano namuznil. "Ti lahko pokažem?" Ni čakal na odgovor, nagnil se je k njej in ji na usta pritisnil malo daljši poljub, nato pa se odmaknil in ji pomežiknil. "Ampak, kot si rekla, zjutraj imava predavanja." Pač, moral jo je malo izzivati. Vendar tokrat je mogoče celo mislil resno, saj je postal kar malo zaspan. "Daj ostani." Objel jo je prek bokov in jo gledal v oči. Nič resnega ni bilo med njima, a vseeno sta včasih prenočila drug pri drugem. Sploh pa je bilo že dokaj pozno, da bi Noelle odšla. Če pa bi slučajno hotela, ji ni nameraval igovarjati. Navsezadnje drug do drugega nista imela nikakršnih obveznosti ali česa podobnega. |
| | |
| Naslov sporočila: Re: room #2 | | |
|
| | | |
Similar topics | |
|
| Permissions in this forum: | Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
| |
| |
| |