blue brick café [spencer & axel]

for axel,

še zadnjič si je nanesla maskaro na trepalnice, se pogledala v ogledalo in bila zadovoljna. no, vsaj delno - kot je bilo tipično za dekleta, je na sebi našla še nekaj napakic, ki jo je, po njenem, ločilo do popolnega izgleda. tako ali tako, se je pa sama sebi čudila, da se je toliko obremenjevala s svojim videzom, običajno ni namenila toliko pozornosti le temu. zmenek, ali karkoli naj bi bilo to, z axelom je pa bilo nekaj, čigar ji je, več kot očitno, pognalo kri med žilam. čeprav ne bi ravno rekla, da ji je rjavolasec vzburil kakšno ljubezensko čustvo v njenem srcu, saj je le-te imela že dolgo časa nedejavne, le prekleto je uživala v njegovi družbi, vsaj nazadnje, ko sta se videla. lase si je spela v sproščen čop in se odpravila proti mestu, kjer sta bila dogovorjena - v blue brick café. v tej kavarni ni bila stalnica, sem je zahajala le, ko je hotela prostor zase za pregled in učenje iz zapiskov ob skodelici kave, venar zaradi velikega navala študentov, ni veljal za ravno najmirnejši kraj na svetu. a kava je bila še zmeraj odlična. ko je vstopila v prostor, je nad vrati zacingljal zvonček, sama pa je prisedla k axelu, ki ji je pomahal, ko je opazil, da ga med mizami ne najde. "hej," je z nasmehom na ustih dejala. "oprosti, ker zamujam, predvanja so se mi zavlekla," je takoj za tem mu razložila in zavila z očmi, a se je zlagala, saj ni hotela, da misli, da se je samo za eno brez vezno pijačko s kolegom preveč časa ukvarjala, kaj bo oblekla in, kako se bo naličila. natančneje si ga je ogledala, izgledal je čudovito, kot prejšnjič in oh, ljubila je njegov nasmeh, ki se je raztezal do ušes. naročila si je belo kavo, medtem pa opazila, da temnolasec iz svoje torbe vleče knjigo in neke zapiske. zmedeno je pogledala njega, nato stvari, ki so se znašle na mizi. "čakaj," je privzdignila obrvi in iz nje je šel malo živčen smeh, "jaz sem mislila, da si me povabil na neke vrste zmenek?" saj ni dejansko pričakoval, da bosta debatirala o projektih in o inštitutu, ne? ni bilo to, da ji je totalno dol viselo za celoten študij in dejavnosti, ki jih nudi, vendar ob njegovem vabilu ni pričakovala preučevanje knjig in zapiskov, saj jih je imela že vrh glave.

Naslov sporočila: blue brick café [spencer & axel] Sre Nov 13, 2013 9:02 pm

note; sorry i'm a tad late. (:

dvignil je pogled ob vsakem zvončkljanju ob odpiranju vrat, medtem ko je čakal na spencer. v njeni družbi je pristal povsem slučajno. hodil je po šolskem hodniku, na poti do naslednjega predavanja, ko je šel mimo enega od predavateljev. pozdravil je iz same vljudnosti in naenkrat je bil zadolžen za brucko astrofizike. ni imel najmanjšega pojma, kako naj komurkoli razkaže kaj na unvierzi, ko je bilo njegovo poznavanje kampusa kljub štiriletnemu šolanju omejeno predvsem na laboratorije in knjižnice. a bilo je dovolj. in zadnjič na zabavi je slučajno naletel nanjo ter predlagal, da se danes dobita. s seboj je imel nekaj skript, ki bi ji utegnile pomagati pri določenih predavanjih. kar se tiče teh stvari ni nikoli kompliciral – nekateri so bili prekleto navezani na lastne zapiske in so jih varovali z vsemi štirimi. njemu jih ni bilo problem posojati. razumeli jih bodo tako ali tako zgolj tisti z nekaj pameti v glavi, ki znajo raztolmačiti enačbe v katerih je bilo skorajda vse zapisano. sedaj je že hodila proti njemu in tudi sam ji je pomahal v pozdrav, da ga je hitreje opazila. ''ni problema... '' je zamrmral v odgovor, ko se je opravičila in pomignil na sedež poleg njegovega. sklonil se je navzdol proti torbi, v kateri je privlekel stvari zanjo. brskal je med listi, dokler ni našel prave skripte. skorajda jo je že potegnil na dan, ko ga je ustavila z besedami in je vse skupaj izpustil iz rok ter se dvignil nazaj pokonci in se naslonil na svojem sedežu. pogled je rahlo skeptično in neprepričano usmeril proti njej: ''zmenek?'' ni imel pojma, o čem govori. povabil jo je na kavo, zaradi študija. mar ji ni rekel, ko sta pričela neko temo o atomskih delcih, da je o tem zasledil nek članek, ki se ga splača prebrati in ji ga lahko prinese ob tej priložnosti? ''am...'' je pričel in se ustavil preden bi izrekel kaj katastrofalnega. ''ni bilo mišljeno kot zmenek. prinesel sem ti tiste reči, o katerih sva zadnjič govorila,'' je previdno nadaljeval in kasneje nikakor ni znal pojasniti nenadne spremembe toka njegovih misli. ''zmenek... am. jaz in ti na zmenku? zdajle? hm,'' se je slišal izreči in se zavedal, da zraven kima. ''ja, prav. naj bo zmenek. bova naročila?'' je zaključil in pomahal proti natakarici. prav, zmenek.