tag; elias  

nov val smeha se je razlegel po hodniku sestrščine in tokrat je nekaj prispevala tudi eva. šale preveč samozavestnih fantov, ki so jih njene prijateljice od časa do časa privlekle sem, je niso nikoli posebej zabavale. a potrudila se je poslušati in se jim lepo nasmihati. in zadnja šala jim je kar lepo uspela. ni točno vedela, zakaj se je sploh pridružila skupinici, ki je zamašila hodnik, a jo je kot kaže pretiran dolgčas pregnal iz sobe. v neki kratki poletni oblekici je tako stala precej stisnjena med ostala dekleta, ki so s pretiranim oboževanjem strmela v fante, ki so se dokaj ležerno naslanjali na steno. lase je pustila kar spuščene, ni se ji dalo pretirano ubadati z njimi. bilo je vendar blizu večeru in ker ni imela nobenih pomembnejših opravkov, tudi ni videla razloga, da bi se urejala. sploh pa ni bila videti tako slabo. le nekoliko bolj sproščeno kot po navadi. toda poslušanje kot kaže ni bila dobra zaposlitev, saj se je kmalu pričela dolgočasiti. obrnila se je v nasprotno stran in odkorakala proti dnevni sobi, za katero je dobro vedela, da bo vsaj še dve uri prazna. ko bodo končali pogovor na hodniku se bodo verjetno izgubili kam ven. nikoli jih niso vodile v dnevno sobo. s prstom je torej rahlo potegnila po robu omarice. njena ušesa so hvaležno užila tišino. s pogledom je iskala kaj, kar bi lahko počela, a ni našla še ničesar kar bi ji ugajalo. obrnila se je na drugo stran, a tokrat je njen pogled zastal. ne na predmetu, pač pa na osebi. osebi, ki je stala pri vratih in jo nekoliko radovedno opazovala. čutila je, kako se ji je slaba volja prikradla v vsako celico telesa. "elias." je nejevoljno zamrmrala in se obrnila stran. ni mu želela posvečati pozornosti. "kaj počneš tu?" v njenem glasu je bilo jasno zaznati ostrost. kot da ni vedela. verjetno je prišel k svoji preljubi evelyn. kajpada. trudila se je, da se ne bi menila zanj, ko je še vedno vztrajal pri vratih in nadaljevala z iskanjem. a na njeno grozno nesrečo ni bilo videti ničesar, kar bi jo zanimalo. prekleto. 

tagged is eva.

kakšno uro pred tem je z nekaj fanti z bratovščine epsilon prišel v hišo zeta deklet. bilo mu je dolgčas in tako se je nekako znašel v tisti gruči ljudi, ki so se drenjali v pretesnem hodniku. na ustnicah mu je počival nasmešek, ko se je nasmihal še eni od bedastih šal, s katerimi je nekdo iz bratovščine želel spraviti v smeh preostale ljudi. njegov pogled je za trenutek preletel obraze pripadnic sestrščine, v kateri so se zadrževali. večino jih je poznal na videz, nekatere malce bolj privatno. prejšnje leto je bil tu skorajda stalni gost, letos pa je prvič obiskal njihove prostore. nič se ni drastično spremenilo, z izjemo dejstva, da so tista starejša dekleta, ki so zaključila šolanje odšla in da so hišo naselila nova dekleta, ki so s študijem šele začela. ko je njegov pogled tako potoval po množici, se mu je zdelo, da je njegov pogled za trenutek ujel znano rdečelasko. ko se je želel prepričati, da se ni zmotil, pa njenega obraza ni več opazil. počasi se je prerinil skozi množico ljudi, vsakih nekaj metrov vljudnostno spustil kakšno besedo opravičila, ko je z komolcem zadel zdaj to zdaj ono osebo, preden se je znašel na robu gruče. s pogledom je preletel prazen hodnik, potem pa se je počasi približal vhodu v dnevni prostor zet. in res je bila tam, eva, njegova nekdanja precej dobra prijateljica, a njuno prijateljstvo se je prejšnje leto nenadno končalo. zaradi precej bednega razloga, vsaj po eliasovem mnenju. »pozdravljena,« na njegovem obrazu se je zarisal nasmešek, ko sta se njuna obraza spet srečala. s prekrižanimi rokami pred sabo se je naslonil na podboj vrat, ki so vodila iz hodnika v dnevni prostor ter se zazrl v rdečelasko. »dolgčas mi je,« je povsem po pravici odgovoril na njeno vprašanje in skomignil z rameni. »se mi je zdelo, da sem te prej videl na hodniku...« je dejal in se za trenutek obotavljal, preden je nadaljeval. »a sva torej tudi letos še vedno na bojni nogi?« je zavzdihnil in se vprašujoče zazrl vanjo, preden je počasi stopil naprej v dnevno sobo ter se počil na udoben fotelj, ki je stal poleg eve. »mislil sem, da boš čez počitnice pozabila na vse skupaj.«