[ ewan,  ]

za trenutek je zgolj tiho zaprla oči in k ustnicam približala cigareto. globoko je vzdihnila in razširila pljuča tako, da se je gosti cigaretni dim prebil skozenj in je potem kot v kakem transu zadrževala dih dokler ni ostala popolnoma brez sape. dim je puhnila v zrak in se previdno zibala sem ter tja. oči je imela še vedno zaprte in v rokah je stiskala že skoraj skajeno cigareto ter majhen mp3 predvajalnik. glasba, ki je napolnila prostor okoli nje je bila mirna in nekoliko morbidna. morda res ni bila ravno najboljše volje in je bil razlog za kajenje prav slaba volja in čas, ki je ženske kot ponavadi spravljal s tira. zadnje čase je bila tako bolj ali manj tečna in jo je skoraj vsaka reč spravljala v jok. na vsake toliko časa je odprla oči in cigaretni ogorek odvrgla v temu namenjeno mesto, potem pa prižgala novo cigareto in pustila, da jo je rahla omotica odpeljala daleč stran od resničnosti. v tistem trenutku si je želela samo še steklenico starega whisky-ja, a nekako ni imela toliko moči, da bi se odplazila v hišo in ga vzela eni od sostanovalk.
kakorkoli že, v takšnem položaju je morala sedeti že več kakor uro in se smilila sama sebi, med tem ko je večina sostanovalk že odšla spat. čeprav ni bila ne vem kako samotarski tip človeka je vseeno imela trenutke, ko je raje kot med ljudmi odšla nekam na samo in premišljevala predvsem o stvareh, ki bi se marsikomu zdele nekaj povsem normalnega. a indigo kot indigo ne bi bila nekaj posebnega, če iz muhe ne bi naredila slona in do potankosti preučila vsako besedo, ki ji je bila namenja. in četudi bi morala marsikdaj nesramne govorice prezreti in čeprav je morda pred ljudmi celo izpadla kot ledena kraljica, ki ji za takšne reči ni mar, so kasneje v takšni osami besede prišle na dan in so njene oči  zasule grenke solze. njene oči so bile po kaki uri tuhtanja že popolnoma suhe in škatlica cigaret popolnoma prazna. žalostinke, ki so se vrtele na njenem predvajalniku so potihnile in ostala je zgolj ona. in moški, ki je zgolj v spodnjem perilu stal pred njo. prisegla bi, da jo je prizor sprva vrgel in gugalnice na kateri je sedela, potem pa je njen pogled obstal na ljubkem obrazu, ki ga je le deloma osvetljevala luč. » um, hej? « je nekoliko šepetajoče dejala in ni si mogla kaj, da se ni nasmehnila ubogemu revežu, ki je skorajda ne gol prikazal pred njo. » je vse v redu? « njen pogled je taval k čudovito izoblikovanemu telesu moškega pred njo in potem spet k vratom od koder se je prikazal, kot bi pričakovala, da bo zdaj zdaj nekdo prišel za njim.