papirji. toliko papirjev da bi se v njih skorajda lahko utopil. papirji, sami popisani papirji, počečkani z nejasno pisavo; strgani, pomečkani, zavrženi. preveč jih je da bi se jih lahko sproti znebil. seveda je poskusil svoje pesmi zapisovati v zvezke, jih organizirati - a umetnost in organiziranost nimata nič skupnega. virtuoz s črnilom svojih besed ne poskuša uokviriti, kajti šele ko jim pusti da same poletijo svojo pot lahko iz njih splete stihe, ki uho poslušalca pobožajo nežneje kot najmilejša melodija.

kaos. popoln, neobvladan kaos. a v resnici so samo vse tiste zavržene in nedokončane pesmi tiste ki dajejo sobi pridih zanemarjenosti - v njej ni niti trohice prahu. kaj šele da bi se ta nabiral na knjigah, pod katerimi se šibijo police ogromne omare, ki zaradi svojega žara predstavlja center sobe. shakespeare. isaac ga je vedno oboževal, pa čeprav mu je marsikateri kritik rekel da ga je že zdavnaj presegel. a ljudje ga tako ali tako niso nikoli razumeli, niso razumeli strasti in moči besed ki jih je on zaužil z vso svojo bitjo.

prazne steklenice viskija in vodke. prazni kozarci. polne steklenice viskija in vodke. alkohol, ta sladka omama, milina, objem toplote. nobena stvar ne da osamljeni duši toliko oporo kot ta pijača, poslana od boga. in žlahtne kubanske cigare, pa poceni cigarete. kajti človek bo tako ali tako umrl, zastruplja samega sebe pa naj se tega zaveda ali ne.

zasliši se ženski smeh. isaacova očarljivost je pod njegove rjuhe zvabila še eno od whitmorskih lepotic. ali pa je bil to njegov naglas? mogoče dejstvo da je eden tistih moških, ki do žensk gojijo globoko spoštovanje in jih zato nikoli ne bi izkoriščali? kajti one so njegove muze, njihova telesa njegovi templji.

že od nekdaj je oboževal ta nežna bitja, tako nasprotje moške surovosti, taka milina. verjame v ljubezen ki lahko traja za vedno, verjame v ljubezen za en dan. razvaja jih, jim nosi rože, je ljubeč, strpen, romantičen. ljubil je mnogo žensk, njegovo srce je bilo mnogokrat zlomljeno. bolečina, ogledalo njegovih pesmi. ljubezen, njegov propad.

ne govori veliko, kričeče besede prepletene med seboj v pesmi govorijo namesto njega. prezira brezplodno govoričenje, kajti besede imajo zanj neverjetno moč. inteligenca, to je tisto kar ga definira, človeška misel, ideali, prepričanja, besede, besede, besede.