spin the bottle [dorothea, madison, zoey, tyler]

a little party

never killed nobady, right here right now is all we got

uspelo jima je. thei se je ob pogledu na množico ljudi, ki so navdušeno korakali mimo nje, nasmešek raztegnil praktično od enega nasmeška do drugega. stvar se je šele začela, a po gneči in energiji, ki je bila v zraku, si lahko sklepal, da bo zabava pravi uspeh – morda celo največji v zadnjih nekaj letih. kar bi jo neizmerno osrečilo, kajti potem bi bil dylan prisiljen požreti lastne besede in izpolniti kazen, ki mu jo bo zadala. in, iskreno povedano, tega dela se je še posebno veselila.

pogled na telefon ji je razkril, da se mora premakniti ali pa bo zopet pozna – z zoey sta se že nekaj dni prej dogovorili, da se ob osmih dobita pri prostoru, rezerviranem za razne igrice, nato pa se bosta udeležili igre spin the bottle. veliko bolj kot nad igranjem same igre je bila navdušena nad tem, da se je zoe sploh strinjala s čem takšnim, toda to je prebolela že nekaj dni nazaj – danes je bila pravzaprav navdušena nad vsem. njene bose noge so hitro merile korake, ki so jo še ločili do igralnega kotička, kot ga je thea sama pri sebi krstila, in kmalu je bila tam, tokrat za spremembo pred svojo najboljšo prijateljico. njeno navdušenje nad tem, da mora enkrat za spremembo ona čakati rjavolasko, pa je ugasnilo že po nekaj minutah, ko ji je postalo hudo dolgčas. pravzaprav je bila po petih minutah že tik pred tem, da se pridruži nekim dekletom, ki so nedaleč stran pletla kitke, ko je zagledala znano postavo in še preden bi si lahko premislila je od zadaj objela svojo soorganizatorko. »končno! mislila sem, da bom od dolgčasa zaspala,« se je igrivo pritožila, med tem, ko je dekle stisnila v objem, nato pa še hitro dodala: »draga moja, samo za informacijo – obvladava. ta zabava bo čisti uspeh, verjemi. torej, najin načrt še drži, kaj?« šele, ko je prekinila navdušeni objem je v bližini opazila še dve osebi; njen nasmešek je nekoliko zamrl že ob pogledu na temnolasca, ob pogledu na njegovo spremljevalko pa je popolnoma ugasnil. »ali pa tudi ne?« z največjim veseljem se je obrnila nazaj proti vodji kappe – vse, samo, da ji ni bilo treba gledati, kako je tylerjeva roka v svoji držala madisonino.

for bestie zoey, handsome tyler and the bitch madison.

▲

spin the bottle [dorothea, madison, zoey, tyler] Tumblr_mvm28zgWGj1rs51bfo1_250

tyler, zoey and thea smitten

samo na en način je zadnje čase znala preživeti večere in se ob tem nedvomno zabavati. in to je bilo ob tylerju. nekaj je bilo na tem temnolasem mladeniču, kar jo je neprestano vleklo v njegovo bližino in kotičke njenih ustnic vihalo nekam med oblake v vsakem trenutku, ko je bila lahko ob njem. in nocoj ni bilo nič drugače. domenjena sta bila, da gresta skupaj na zabavo, katero sta pripravljali obe sestrščini v sodelovanju. saj, nekaj se v resnici je trudila na samem začetku, da bi jim pomagala z organizacijo, a je na koncu popolnoma obupala in prepustila načrtovanje in izvedbo zaneslivejšim in bolj vestnim od sebe. ampak udeležila se je je vseeno, z tylerjem poleg sebe in svojo roki v njegovi. oboževala je občutek, ko so se njegovi prsti prepletli z njenimi in je njeno dlan tesno stisnil v svojo, ob tem pa celemu svetu dal vedeti, da mu na nek način pripada, četudi je njuna zveza na nek način odprta. in resnično mu je, samo, da se tega nihče izmed njiju še ni popolnoma zavedal. glavo je naslonila na njegovo ramo, ko sta stopila skozi množico in mu namenila blažen nasmešek, »ne glej me tako, bodo še mislili, da sva resnično do ušes zaljubljena.« stvar je bila v tem, da je bila vsak dan bolj zaljubljena vanj in da jo je počasi minevalo, da bi to skrivala pred svetom. četudi prav tako še ni bila pripravljena, da bi to jasno in glasno priznala. ozrla se je okoli njiju in se nasmehnila idili, »tvoja sestra je tole prav super vse postavila na noge, čestitati ji morava, ko jo vidiva.« in kot bi ju zoey nekje iz strani poslušala, sta jo lahko že takoj v naslednjem trenutku zagledala pred seboj, »zoooe,« je glasno zapela mads in pomahala rjavolaski, ko je njena dlan obstala nekje v zraku ob pogledu na blondinko poleg tylerjeve sestre, »in privesek.« zadnje besede je bolj zamrmrala kot kaj drugega, a vseeno je bilo sedaj prepozno, da bi se obrnila in odkorakala stran. njena dlan se je še tesneje oklenila tylerjeve, ko sta stopila naproti dvojici. »zoey, zabava je čudovita,« se je nasmehnila temnolaski, ob tem pa namerno ignorirala dekle poleg nje, »in ta ideja o igrah…super, da ste jo dejansko uporabile.« o tem so debatirali še na tistih sestankih, katerih se je udeležila tudi sama, predno je obupala. ob tem pa je nekoliko nejeverno pogledala napis za igro pri kateri so stali. steklenica resnice. to bi bilo lahko zabavno…ali pa totalni polom.

this post is for best friend dorothea, brother bear tyler and the sweetheart maddie i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and i tried to shorten it up. it didn't work LOL.

en pogled na ročno uro ji je dal vedeti, da bo zamudila. vendar pa, presneto dobro ni vedela, kako naj se sooči s svojo najboljšo prijateljico. najraje ji niti v oči ne bi pogledala, tako zelo se je počutila krivo. ona, dylan, vse, kar je bilo v povezavi z njima jo je popolnoma zmedlo. želela se je skriti v najglobji kotiček kakšne jame in tam ostati za kar nekaj časa, doker vse kolikor toliko ne bi bilo pozabljeno. pa tega ni morala storiti. oh, kakšen strahopetec je bila. sama pri sebi je, ko se je takole bosa odpravljala na dogovorjeno mesto, molila da obraza svetlolasca ne bo videla ob svoji najboljši prijateljici, kajti.. thea na samem, mogoče, ampak z dylanom... no, tukaj so se stvari drastično zakomplicirale. a ko je svetlolaso osebo tako zdolgočaseno videla samo posedati pri prostoru, si je nekoliko oddahnila. hvala bogu.

ko jo je pozdravila z velikanskim nasmeškom in tesnim objemom, se je za trenutek sprostila in nekoliko pogledovala po okolju, katerega si prej niti ni mogla dodobra pogledati. presneto, resnično je bilo čarobno, njuna zabava, prva zabava, ki sta jo pripravili skupaj, in vse skupaj je izgledalo preprosto čudovito. veliko ljudi, vsi z nasmeški na obrazu, so ji sporočali, da je, med tem, ko je tuhtala, kako se bo najlažje izognila fantu najboljše prijateljice, čisto pozabila na sporočilo, ki so ga ljudje okoli nje oddajali - zabava je bila vsaj do tistega trenutka velikanski uspeh. in ni si morala kaj, da se ne bi svoji prijateljici nasmehnila nazaj. “ne govori, šele ko si mi takole ti povedala kakšen uspeh je vse skupaj, je vse postalo resnično,” je spregovorila, in še enkrat objela svetlolasko pred njo. “da mislim da drž-” nekoliko zmedeno je pogledala v smer dorothee, ko se je prijateljičin nasmeh začel mrščiti. “kaj?” je neumno navrgla vprašanje z velikanskim, nekoliko zmedenim pogledom.

in nato je za seboj zaslišala znani glas. sunkovito se je obrnila proti znani temnolaski, in za razliko od dorothee, se je na njenih ustnicah zarisal nasmešek in ko je bila, skupaj z njenim bratom dovolj blizu, se je najprej za vrat obesila tylerju, nato pa je tudi temnolaski namenila močan objem “t, mads, prišla sta!” je navdušeno pozdravila, in se z zahvalo v očeh obrnila proti madison “mar ni res? thea in jaz sva delali dolgo v noč, samo da je bilo vse skupaj organizirano do perfekcije!” je prijateljsko nekoliko sunila svojo najboljšo prijateljico, čisto imuna na to, da se je ozračje okoli vseh njih nekoliko napelo - in kazalo je na to, da edino ona ni vedela, čemu je temu bilo tako.

nasmehnil se je ob ter ob tem povečal stisk njene roke. »kaj ni to ravno v načrtu?« je dejal ter ob tem narahlo privzdignil obrvi. oboževal je dneve, večere, noči, ki jih je imel priložnost preživeti v njeni družbi in zadnje čase je kazalo, kakor da drugega niti ne zna. ni zares znal opisati svojih občutkov do nje, vedel je le, da njene družbe ne bi zamenjal preprosto za nič na svetu in da dejansko, bi se znalo zgoditi, da bi se pošteno zaljubil vanjo in dejansko pozabil na vse, kar je imel za sabo. dejansko si je celo drznil pomisliti, da bi ob njej pozabil theo – navsezadnje, bila je edina po njej, ki je v njem zbujala bilo kakšna globlja čustva in posledično je preprosto imel občutek, da bi bila mads ravno zaradi vsega tega, kar je čutil do nje in kaj dejansko je bil z njo, bila tista, s katero bi dejansko stopil v resno zvezo. morda je slednja na nek način bila, vendar vseeno je imel občutek, da ga bi čez čas znalo ljubosumje precej uničiti, tega pa ni hotel. prav ne bi prenesel misli, da bi šlo med njima dvema kaj narobe. ob njenih besedah se je nasmehnil ter ji pokimal. »povsem se strinjam s tabo in definitivno ji morava čestitati. sicer pa, kam…« je že začel z vprašanjem, kam se bosta spravila, ko je naenkrat prekinila njegove besede ter pogledal je v smer, v katero je mahala in v hipu, ko je poleg sestre zagledal svetlolasko, se je njegov obraz zresnil. morda se mu je zveza z madison zdela še trenutek prej popolna, vendar v istem hipu, ko je v njegovo vidno polje prišla thea, ga je več kot očitno stisnilo pri srcu ter posledično je tudi sprejel stisk njegove roke s strani temnolaske. »mads…« je že zamrmral ter za hip sklonil pogled, ob njenem komentarju na svetlolasko, vendar v naslednjem trenutku je njegovo pozornost prevzela sestra, ki ga je objela v pozdrav. »si dejansko dvomila v naju?« je odvrnil na njene besede ter se nasmehnil, nato pa pokimal na temnolaskine besede. »podpišem se pod madison, zabava je čudovita,« je zamrmral ter njegov pogled je v naslednjem trenutku skoraj avtomatsko pobegnil k thei in ob tem je za hip sklonil pogled, nato pa ga vrnil. »tudi tebi vse pohvale thea, vedno sem vedel, da imaš še nek prekrit talent« je zamrmral ter se ob tem nasmehnil, nato pa roko, ki je malo prej držala dlan od madison pomaknil na njene boke ter jo privil bližje k sebi, kakor da bi hotel še samega sebe prepričati, da mu temnolaska pomeni največ. »torej, kam ste bile namenjene? na steklenico resnice? dejansko?«

tag; dorothea, madison and zoey. smitten

a little party

never killed nobady, right here right now is all we got

note: it's a bit lame-ish, sorry. -.-

ni spregledala kako je temnolaska nekaj zamrmrala in bila je več kot prepričana, da ni bilo prav nič prijaznega. če se je še prejšnji trenutek obotavljala, kako se vesti v prisotnosti para, so bili njeni dvomi sedaj odpravljeni. na njenem obrazu se je znova pojavil bleščeč nasmešek, ki ga je pospremila prav posebna iskrica v njenih očeh – droben plamen, ki ni pomenil čisto nič dobrega. to je bil večer, za katerega sta se z zoe trudili zadnja dva tedna in zabava je bila naravnost fantastična, ona pa ni bila dovolj neumna, da bi samovšečni prasici, ki jo je nalašč ignorirala, dovolila, da ji pokvari zabavo. »in vsekakor nama je uspelo. zabava je že zdaj uspeh, pa se prava stvar ni še niti začela.« samozavestno se je nasmehnila prijateljici in se z ramo nežno obregnila v njeno, kar je bila gesta, ki sta jo že od nekdaj uporabljali kot do drugi uporabljali petko ((high-five)). šele takrat je prvič dejansko pogledala proti paru, pri čemer madison ni več kot ošinila, tylerju pa je naklonila enega svoji lepših nasmeškov. »seveda ga imam, oziroma, jih imam. pojma nimaš kaj vse zmorem. « njene besede so bile pravzaprav čista resnica, kajti v vseh letih, ko se je obnašala kot očkova popolna deklica, res ni mogla pokazati, česa je pravzaprav sposobna. zdaj pa je ni omejevalo in svojo svobodo je namerava dobro izkoristiti. »lepo, da sta se nama pridružila, mimogrede,« je še navrgla, nato pa svoj pogled končno nič kaj prijazno zapičila v tylerjevo spremljevalko. »oprosti, ampak kako si že rekla, da ti je ime?« res je, da je madison poznala še od lani iz sestrščine, toda nikoli se nista ravno pogovarjali, ta majhna pripomba pa je bila hkrati popoln izgovor, da je lahko samovšečnici pokazala, kako bo ta večer tekel, če jo bo še naprej tako prikupno ignorirala. »zdiš se mi znana, pa se preprosto ne morem spomniti.«

pri vhodu v manjši prostor, kjer naj bi potekala igra, se je pričelo pojavljati vedno več ljudi, zato je pogled umaknila od skupinice in se obrnila proti vhodu. rano pravi čas, kajti trenutek pred tem je tyler madison potegnil k sebi in če bi ju bila prisiljena gledati samo še trenutek dlje bi najbrž začela na ves glas škripati z zobmi. prekleto, kaj za vraga ji je vendar bilo? še nekaj dni se je zdelo, da gre njena mala misija 'preboli tylerja' kot po maslu, danes pa se je zdelo, da ji ob vsakem pogledu na parček kri vre v žilah. zmajala je z glavo, da je odgnala neželene misli, nato pa se zopet obrnila k najboljši prijateljic: »mislim, da se bo igra vsak čas pričela. gremo?« v njenem glasu je bilo moč začutiti navdušenje, ko je pomignila proti igralnemu prostoru in se spodbudno nasmehnila. »razen, če je koga strah, da bi bilo kakšno vprašanje zanj preveč.« dejstvo, da je njen pogled v tistem trenutku pristal ravno na tylerjevem dekletu je bilo seveda povsem naključno.

for bestie zoey, handsome tyler and the bitch madison.

▲

tyler, zoey and thea smitten

namenila je rahel pogled temnolascu poleg nje in odkimala še predno bi lahko komentiral njene tihe besede namenjene thei. enostavno ni prenesla svetlolasega dekleta in to se je videlo že na daleč. prav tako je bilo več ko očitno opaziti, da tudi slednja ne goji nekih prevelikih prijateljskih čustve do nje, kajti pozdrav je namenila predvsem tylerju, ob tem pa mads enostavno ni mogla spregledati širokega nasmeška, katerega si je nabila na obraz, ko se je obrnila proti njemu. »mislim, da ga niti ne zanima,« je mimogrede navrgla na njeno samohvalo, ki jo je kot ptičica odpela proti tyu. če je kaj sovražila so bila to dekleta katera niso vedela kje jim je meja. vedela je, da je ona tisto trenutno dylanovo dekle. četudi ga je sovražila in manj časa kot je preživela v njegovi družbi, raje ga je imela, je še vedno vedela kaj se dogaja okoli nje in ni ji ušlo, da je trenutna kurbica njenega bivšega. tako ali tako je bil znan po tem, da jih menja hitreje kot spodnjice, torej ni dvomila v to, da bo tudi njo kaj hitro odpikal. »oh zoey, nikoli nisem dvomila vate, že na daleč si se zdela povsem zainteresirana za projekt,« je nalašč spustila svojo pohvalo thei še enkrat več, ob tem pa se na široko nasmehnila fantovi sestri. nič je ni veselilo bolj kot dejstvo, da je nalašč ignorirala njeno prisotnost, kar ni bilo po godu niti svetlolaski, katera je stala nasproti nje. mlačno je zamežikala ob zadnji njeni pripombi in ravno toliko, da se ji ni zaletel požirek soka, katerega je držala v rokah, »saj res, lani si bila preveč zaposlena z dojemanjem, da se svet ne vrti okoli tebe, da bi dojela s kom živiš.« za trenutek jo je imelo, da bi tisto vsebino kozarca zlila po svetlolaskinem obrazu, pa se je po svojem odgovoru samo še bolj ljubko nasmehnila nazaj. »ampak naj te seznanim, madison conell,« ob tem se je stegnila proti dekletu in ji ponudila roko v pozdrav, »tylerjevo dekle.« zadnje besedice je izgovorila veliko bolj poudarjeno kot bi bilo na mestu in tega se je zavedala ravno toliko, kot se je tega zavedala tudi okolica. in ni bilo dolgo, ko je začutila tylerjevo dlan, katera jo je rahlo dregnila ob bok, da mu je namenila ljubek nasmešek, ob tem pa se privila še bližje k njem, z nekoliko zaigrano nedolžnim izrazom na obrazu. punca je želela igre in dobila jo bo. ampak zavoljo zoey in tylerja se je potegnila nazaj iz besednega dvoboja z theo in pokimala, »vsekakor zna biti zabavno in kdo ne obožuje zabave?« ni preslišala sarkastične opazke iz theine strani, katera vsekakor ni bila namenjena tja v tri dni. ni spregledala niti pogledov in nasmeškov, ki so se ji risali po obrazu v vsakem trenutku, ko je pogledala proti temnolascu poleg nje. tega ni prenesla in počasi jo je začelo nekaj globoko tiščati v želodcu. je resnično čutila ljubosumje, ko je svetlolaska gledala proti njenemu fantu? vsi so vedeli, da sta nekaj imela, kdor ni vedel, je lahko hitro izvedel, ko je stopil med popisane separeje stranišča na univerzi. in priznati je morala, da ji govorice niso bile niti najmanj všeč. sedli so v krog in na vso moč se je potrudila, da je sedela poleg potomcev grimes, ob tem pa čisto po naključju nasproti neljube svetlolaske. »torej naj se igra začne,« je dramatično zašepetala, ob tem pa se naslonila na tylerja, vedoč, da svetlolaski njeno dejanje ni ušlo. »zoe,« se je obrnila proti rjavolaski, »kot vodja projetka in zaslužna za to, da smo danes tu, bi lahko ti začela kaj?«

this post is for best friend dorothea, brother bear tyler and the sweetheart maddie i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and she's a little confused baby.

če je še prej bila imuna na napetost, ki se je znesla nad skupinico njih štirih, se je sedaj nekoliko zdrznila, svoj pogled pa uperila proti svoji najboljši prijateljici, ki madison ni niti najmanj prijazno gledala. kaj za vraga je bilo zopet narobe? šele sedaj se je spomnila da je mads prav tako popenila vsakič pred tem, ko sta se pogovarjali in je zoey le omenila ime svoje najboljše prijateljice. njene oči so se zapeljale proti njenemu bratu z nekoliko vprašljivim pogledom. je imel on kaj več pojma o tem, kaj se je ta trenutek dogajalo?

“hvala, maddie,” se je malce zmedeno z nasmeškom zahvalila rjavolaski, nato pa svoj pogled zopet usmerila proti svojemu bratu “hja, kaj pa vem, mogoče si svojo drago, ki jo tako ali tako vidim premalo, imel namen peljati na kakšen skrivni zmenek namesto na lastno zabavo svoje sestre in jo tako zadržati zase. bi ti bilo čisto podobno,” je zavila z očmi, na njenih ustnicah pa je še zmeraj bival hudomušen nasmešek, tako, da je lahko samo iz tega sklepal, da vanj le malce dreza. “in hvalaaaa, veš da bratova pohvala pomeni največ.” še enkrat se mu je na široko nasmehnila in ga tesno objela v zahvalo.

in nato, so jo zbodle besede njene najboljše prijateljice. le kaj pa je govorila, češ da jo ne pozna, ko pa jo je tolikokrat zvlekla proč od nje in je zoey madison ponavadi lahko namenila le kratek pozdrav, nato pa je že sopihala za prijateljičinim trdim prijemom, ko je kakor blisk švignila proč od tistega mesta. ni si morala kaj, da ne bi nevidno zavzdihnila. “thea, tole je -” je že začela s prijazno predstavitvijo, ko jo je odpihnilo še iz druge smeri in zdaj se ji je zdelo, kot da se je znašla v osrčju tornada, iz katerega ni mogla pobegniti. z prosim naredi kaj pogledom se je obrnila proti svojemu bratu, med tem, ko je še zmeraj poslušala njune besede.

“okeeeej, pa pojdimo!” je poskusila z ravnodušnim glasom, svojo najboljšo prijateljico prijela pod komolec in jo nežno potegnila za seboj v krog in sedla poleg nje, z madison na njeni levi strani. “oh, hvala mads,” je zažvenketala ob rjavolaskinem predlogu in se nato obrnila proti dorothei “ali pa bi raje začela ti? meni je res vseeno. ali pa, oh! zavrtiva steklenico skupaj!” je navdušeno predlagala, a nekaj v njej jo je zaščemelo, najverjetneje podoba dylana globoko v njeni podzavesti. tako zelo si je zopet želela videti par tistih modrih oči, pa še kako je vedela, da si tega preprosto ni smela dovoliti. ni si upala drzniti narediti kaj takega njej ki se je zadnjih nekaj tednov trudila okoli zoey tako zelo močno, da se ji je zdelo, da je skoraj da hodila po jajčevih lupinjah.

nasmehnil se je sestri ter skomignil z rameni. »dejansko je bilo to v mojem skritem načrtu, vendar imam občutek, da bo romantična večerja povsem propadla,« je dejal ter ob tem na videz razočaran zavzdihnil – navsezadnje, so se vsi zavedali, da romantične večerje in tyler grimes preprosto niso spadale v isto kategorijo. »oh seveda, kako da ne,« je dejal na njeno zahvalo ter se ob tem nasmehnil in ji vrnil objem. ne glede na to, kako se na trenutek nista znala razumeti, je vseeno moral priznati, da mu je pomenila več kot bilo kdo drug na svetu. vendar v naslednjem trenutku je vseeno imel občutek, da bi bilo prekleto bolje, da bi bila z madison bilo kje drugje, samo ne tu. in ne z theo. sploh ne v njeni bližini, saj mu je bilo več kot jasno, da bo imelo njegovo dekle predolg jezik ter posledično reklo kaj, kar bi lahko svetlolasko užalilo, pa čeprav je vedel, da bo znala povedati nazaj, vendar vseeno. nekako ni mogel nekako ravnodušno gledati vsega skupaj, pa čeprav je vedel, da poseči vmes ni pametno, niti približno. zasmejal se je ob svetlolaskinih besedah ter narahlo pokimal z glavo. »očitno res ne vem,« je dejal ter že hotel dodati, ko je vmes poseglo njegovo dekle. »v redu je, mads. tako ali tako je le odgovorila na moje besede« je navrgel proti dekletu ter ob tem se srečal z njenimi očmi, kakor da bi jo hotel prositi, da naj se vseeno ne vede tako do svetlolaske, vendar imel je občutek, da bi bile vse prošnje zastonj. vendar pa kakorkoli je bilo, sta se hitro vneli v majhen besedni spopad, ob katerem je preprosto le umaknil pogled, dokler ga na hitro niso končale in ob tem za hip zadržal pogled na thei, še sam ne vedoč zakaj, kakor da bi ji hotel reči, da naj mu ne zameri, nato pa se je zazrl proti temnolaski, da bi ji dal vedeti, da ne glede na vse, res noče prepira tu sedaj. kar pa je bilo sicer malce težje prositi od deklet, kakršne so bile mads in thea, tega se je zavedal. vidno si je oddahnil, ko so se odpravili proti sami igri, pa čeprav se je v tistem trenutku, ko se je zoey zazrla nazaj proti njemu, več kot očitno zavedal, da se je drama šele začela. skomignil je z rameni ob njenem pogledu, češ da niti ne more ničesar narediti – temnolaso britanko ustaviti je bilo prekleto težko. sedel je poleg madison ter se za hip zazrl proti njej. »veš ni nama zares potrebno biti tu, še vedno lahko greva drugam…« je zamrmral, vendar še predno bi se lahko odzvala, se je igra že začela. prekleto.

tag; dorothea, madison and zoey. smitten

the raven prispevki : 12 točke : 50

tag: dorothea, madison, zoey, tyler

Na lepljivem linoleju se je steklenica zavrtela. Nekaj precej opitih študentov je igro igralo že kakšno uro, po vsaki rundi so kot po nepisanem pravilu zvrnili kratkega. V trenutku, ko se je druščina približala, jih je nekdo s silnim veseljem povabil, naj se pridružijo; vsi štirje so ga poznali, bil je član Tylerjeve bratovščine, ob sebi je imel eno izmed deklet, ki je bila poznana na kampusu kot ena tistih najpopularnejših otrok. Steklenico je vzela v roko – zelo očitno je bilo, da se je igra dovolj razcvetela, da niso niti slučajno razmišljali o tem, da bi se držali osnovnih pravil – in v ta sistem so posrkali tudi Dorotheo, Zoey, Tylerja in Madison. Steklenica se je zavrtela hitro, nekoliko jo je zaneslo, navsezadnje se je njen vrat ustavil na Dorothei. »To me je vedno zanimalo,« se je pijano zahahljala svetlolaska, ne da bi ji dala izbiro resnice ali izziva – to je bila njihova igra, njihov teritorij – in si zadovoljno obliznila ustnice. »Vsi govorijo o tem.« Nekakšna dramatična napetost se je naselila v krog. »Kaj se je zgodilo lani poleti, na koncu semestra,« je zahtevala, dvignila roko in s prstom pokazala, »Med tabo in njim?« Nazadnje je njen prst pristal na Tylerju. Bila je, kakor da bi se poklicno barvila s pisanjem tračev za skupino Ravenov. Uživala je, ko je lahko na plan privlekla potlačene spomine.

[pojdite eno rundo skozi, med tem lahko kdorkoli vrti dogaja se lahko karkoli, vendar se zavedajte, da vam druščina ne bo dopustila, da kar tako odkorakate od igre. ko boste vsi spisali svoj post, se bo Raven oglasil znova. srečno!]

thanks, kat!

Sponsored content

» blue brick café [zoey & dorothea]
» spin the bottle
» bonfire [elias & madison]
» conell, madison byron
» summer breeze [madison & dexter]

spin the bottle [dorothea, madison, zoey, tyler]

spin the bottle [dorothea, madison, zoey, tyler]

Similar topics

Similar topics