cafeteria

Naslov sporočila: Re: cafeteria Ned Nov 17, 2013 6:24 pm

this post is for electra i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and it's short but let's keep it that way <3.

nekoliko zamišljeno je stopala proti šolskemu poslopju inštituta, ter naposled zavila proti njeni stalnici, vsaj za nekaj preteklih dni zgodaj zjutraj. zdelo se ji je, kot da je bila v šolski kavarni veliko več časa, kot prejšnje leto. pa vendar prijateljice, ki jih je pridobila to leto so se tu zadrževale veliko več časa, kot ponavadi; morda je bil kriv za vse skupaj njihov skupni projekt, ali pa so se na bližino šole preprosto navadile. in tako je sedaj ona stala tukaj, pred vrati pred katerimi se je lahko še zadnjič zagledala v svoj odsev, ter si na hitro popravila svoje lase, kakor je to naredila skoraj vsako jutro. a tokrat, je za svojim hrbtom zagledala še nekoga.

postava svetlolaske za njo jo je skoraj pripravila do tega, da je poskočila od presenečenja, a se je uspela zadržati in se tako ne osmešiti pred vsemi ostalimi, zasukala se je v njeno smer, ter se na to srečala z njenimi očmi, ki so ji bile nekoliko znane. “veš, malce si me prestrašila ko takole strmiš v moj hrbet,” je smeje navrgla v njeno smer, z širokim nasmeškom na obrazu, ki je bil več kot očitno sedaj že njen zasčitni znak “oprosti, tole bo zvenelo malce čudo, ampak ali se poznava?” lahko je le upala, da jo dekle, ki je še zmeraj strmelo vanjo ne bo imelo za kakšno noro deklino in tako le pihnilo v njeno smer, na to pa se odpravilo v notranjost poslopja, pa vendar, tisti par oči, v katerega je trenutno zoey lahko gledala, se ji je na nek način zdel nekoliko znan. ga je že videla nekje drugje v kampusu? kar bi bilo čudno, saj bi si zapomnila njen obraz. oh, ja, več kot očitno je bilo, da bo mogla počakati na dekletovo reakcijo.

Naslov sporočila: Re: cafeteria Ned Nov 17, 2013 7:14 pm

tagged; zoey <3
listening to: nothn
note: this will be so fun ^^

bilo ji je strašno dolgčas. vsi ostali so bili zaposleni, njej pa je bilo dolgčas. z nikomer se ni mogla pogovarjati in dejstvo, da je bila sama v sobi ji ni prav nič pomagalo. prebrala je že neko zateženo knjigo za nalogo, ko se ji je nenadoma v mislih porodila ideja. sprehod ji bo dobro del. odpravila se je na sprehod po kampusu, ko je zagledala znano postavo. ustavila se je in nepremično zrla vanjo. kaj če ni bila ona? kaj pa če je bila? v glavi se ji je porajalo ogromno vprašanj, ki so se v njenih možganih spremenila v eno veliko zmedo. povsem je pozabila na vse ostalo, samo strmela je v dekle, ki si je popravljalo lase.
punca jo je opazila in ob zvenu njenega glasu se je zdrznila. ja, zagotovo je bila ona. "oprosti, nisem te hotela prestrašiti. samo za trenutek si me spomnila na nekoga." opravičujoče se je nasmehnila in upala, da ji punca ne bo zamerila. "jaz... nisem prepričana. moje ime je electra clinton," se je predstavila. vedela je, da punci to ime ne bo pomenilo čisto nič. saj ga ni imela dolgo... le eno leto. hotela je le izvedeti, kako je ime rjavolaski pred njo. "še enkrat oprosti, če sem te prestrašila. se ti lahko oddolžim s kakšno pijačo ali čim podobnim?" z glavo je pomignila na kavarno in se prijazno nasmehnila. tudi če punca ni bila tista, ki jo je iskala, bi jo bilo vseeno super spoznati. zadnji čas je že bil, da si najde kakšno prijateljico.

Naslov sporočila: Re: cafeteria Pon Nov 18, 2013 5:30 pm

this post is for electra i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and it's short but let's keep it that way <3.

“res?” njen pogled se je nekoliko omehčal od njenega, nekoliko zmedenega prejšnjega, ko je tako strmela v svetlolaso ljubko dekle pred njo. lahko bi prisegla, da ji je bil znan prav tako njen glas, kar je bilo čudno. so jo zadnji teden lovili duhovi iz preteklosti? najprej jem, potem je bila tukaj nyah in njuno nič kaj za zoey prijetno snidenje, in sedaj še tole dekle, ki se je pred nekaj sekundami predstavila kot electra. ime, ki ji ni povedalo ničesar, kar bi ji potrdilo njene sume; poznati je potemtakem ni ravno morala “živijo electra, žal mi je ampak mislim da sem se zmotila,” nekoliko je zmajala z glavo, še zmeraj z nasmeškom na njenih ustnicah “zoey.” je pristavila ob dekletovem vprašanju “zoey grimes.” stopila je stopnico navzdol, tako da sta se njuni višini nekoliko izenačili in ji podala roko v pozdrav.

“joj, ne opravičuj se.” se je zahihitala ob dekletovem, sedaj že drugem opravičilu. saj je tako kot ona imela nek razlog za vso to nenadno strmenje vanjo. “lahko pa greva skupaj na kavo, trenutno imam več kot dovolj časa.” njene prijateljice bodo že počakale, prav tako pa jih je videla tudi vsak dan. novih ljudi ni; veliko je bilo takšnih, ki jih je že poznala, vendar nova poznanstva so bila še posebej zaželjena. poleg tega pa je... no, želela izvedeti, kaj je pomenil tisti občutek utesnjenosti, ki ga je v tem trenutku čutila v sebi. “od kod prihajaš, electra?” je mimogrede navrgla v dekletovo smer, da bi prekinila neprijetno tišino, ki je v tistem času nastala med njima.

Naslov sporočila: Re: cafeteria Pon Nov 18, 2013 7:03 pm

tagged; zoey <3
listening to: nothn

nasmehnila se je in prikimala. "izjemno si podobna dekletu s katero sem se včasih veliko družila, potem pa smo se preselili in izgubili sva stike." njen nasmešek se je spremenil v previdnega. presneto, zakaj je morala toliko govoriti in že ob prvem srečanju toliko blebetati? navadno so jo potem imeli za noro in počasi je angie začela izgubljati zaupanje v svojo prisebnost. razumevajoče se je nasmehnila in preprosto skomignila z rameni. "v redu je. vsak se kdaj zmoti. poleg tega pa niti nisem presenečena. malo ljudi me pozna. " rjavolaska se je predstavila in electra je bila prvič hvaležna svojim staršem da so jo prisilili k igranju. samo mirno je opazovala zoey. punca se res ni niti malo spremenila. segla ji je v roko in jo narahlo stesla. "no če pa se še nisva spoznali, sem vesela, da sva se zdaj." ko ji je rekla naj se ne opravičuje, je electra že odprla usta, da bi se spet opravičila. namesto tega se je zasmejala in zmajala z glavo. nekaj časa sta stali tam in se gledali, dokler ji ni zoey postavila vprašanja. oklevala je. naj ji pove po resnici? enkrat bo že morala, zakaj ne bi kar začela s tem? "iz los angelesa sem." vsaj nazadnje sem bila, je dokončala v svojih mislih. "pa ti? je vprašala, četudi ni zares potrebovala odgovora. razen če se je preselila, je angelique natančno vedela, kje živi rjavolaska.

Naslov sporočila: Re: cafeteria Pon Nov 18, 2013 9:48 pm

this post is for electra i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and <3.

njeno prvo priznanje se ji je zdelo nekoliko nenavadno, ampak, sprejela ga je z toplim nasmeškom in razumevajočim pogledom “je že vredu. se zgodi.” skomignila je z rameni, nato pa odškrtnila vrata inštitutove kavarne in jih odprla pred njeno novo znanko, ob kateri jo je še zmeraj preleteval nekoliko sumničav občutek. presneto, morala se ga bo znebiti, slej kot prej, če ne zaradi drugega, pa za to, da dekleta poleg nje ne bi dejasnko prestrašila s svojo neumno vsiljivostjo. a kajkmalu se je vse skupaj mogoče, za trenutek spremenilo nekoliko bolj sproščeno vzdušje. “si nova tukaj?” je postavila vprašanje, kajti resnično ni bila prepričana, če jo je videla že tudi kje v šolskem poslopju “ker če si, se ti lahko ponudim za vodiča okoli kampusa.” počez njenega obraza se je razlegel nasmešek ob njeni ponudbi, medtem ko je še dodala “sestrščina?” vprašanje, kateremu se pač resnično ni morala izogniti.

ko sta stopili skozi vrata kavarne in se je zoey napotila proti eni izmed praznih miz, je v njenih ušesih zažvenketal njen glas s podatkom, kje pravzaprav prebiva “res?” se je zasukala proti njej z vprašanjem, nato pa sedla na enega izmed stolov “sama sem bila rojena v laju. si mogoče hodila na kakšno izmed tamkajšnjih srednjih šol? mogoče se mi zaradi tega zdiš tako zelo znana.” nekoliko se je zahihitala, proti njima pa se je bila napotila natakarka, kateri je, ko je bila dovolj blizu, zoey le navrgla “mojo stalnico, prosim! ona bo pa...?” nato pa nekoliko pričakujoče zapičila svoj pogled v sedajšno novo znanko.

Naslov sporočila: Re: cafeteria Tor Nov 19, 2013 6:23 pm

tagged; zoey <3
listening to: nothn atm

za nek kratek trenutek se ji je zazdelo, da je kot zmeraj takoj povedala preveč. mogoče je zoey to celo malo prestrašilo, a sedaj ko je vedela, da je res ona, se ni preveč bala. nekako se je bo že spomnila. nujno je potrebovala nekoga, ki se mu bo lahko zaupala in v svojem življenju je zaupala le njej. le da se rjavolaska sedaj tega ni spomnila. toplo se je nasmehnila, ko ji je zoey odprla vrata, nato pa je vstopila. nekoliko zmedeno jo je pogledala, ko je je zastavila vprašanje. omahovala je, vendar se je na koncu le odločila, da je tako ali tako vseeno. "žal nisem nova. drugi letnik sem." bi morala tudi povedati, da se je večino časa skrivala v svoji sobi? "ampak ne bom trdila, da sem raziskala že cel kampus. ne hodim veliko ven." zadnji stavek je izrekla bolj potiho in hvaležna je bila svojim licem, da enkrat za spremembo niso zardela. še danes ni vedela, kako je lahko iz drzne zvezdnice dobesedno čez noč postala dokaj neopazna študentka, ki se rada zabava in je skoraj obsedena s svojo zasebnostjo. naslednje vprašanje je bilo že manj preiskujoče. navsezadnje bi se zoey lahko pozanimala tudi kje drugje, a iz neznanega razloga je bila tokrat vesela vprašanj. "v zeti sem. ti pa, - popravi me, če se motim - si vodja kappe, kajne?" kljub temu, da naj bi bila sramežljiva in vse, je le hodila na zabave.
vstopili sta in ko je rjavolaski le odgovorila, ji je punca spet postavila vprašanje. electra se je začela spraševati, če je samo ona lahko slišala nežno presenečenje v zoeyjinem glasu. široko se je nasmehnila in prikimala. ob spominu na srednjo šolo se je za trenutek namrščila. kako dolgo je sploh hodila v šolo v laju? "pravzaprav sem res. ampak šolanja nisem končala. moja... moja starša sta se dosti selila." morala ji je povedati čim več, da se je bo spomnila. šele zdaj, ko se je pogovarjala z njo, je ugotovila, kako močno je pogrešala eno zaupnico, ki ji bo lahko povedala vse, brez da bi se bala, da bo njene skrivnosti izdala časopisom za denar. ženska, ki je očitno delala v kavarni je poznala zoey. electra se je začela spraševati, kaj punca navadno pije. "samo ledeno kavo bi, prosim," je naročila in svoje besede pospremila z nasmehom. ozrla se je po kavarnici. "če povem po resnici, sem bila tukaj samo dvakrat," je priznala, ko se je obrnila nazaj k zoey.

Naslov sporočila: Re: cafeteria Čet Nov 21, 2013 4:46 pm

this post is for electra i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and <3.

za nekaj trenutkov je nekoliko zardela; kako je lahko tako zelo presneto lahko spregledala rjavolasko pred njenimi očmi vse prejšnje leto? zdela se ji je tako zelo znana, prav tako je bila doma iz njenega rojstnega kraja, in... ona jo je preprosto spregledala? oh, zoey, sedaj je šele lahko videla, kako zelo se je trudila za svoje tedajšnje mesto v sestrščini, do katerega je prišla s trdnim delom, na katerega je bila med drugim tudi izjemno ponosna. njena nekoliko ljubka zadrega pa se je zmanjšala takoj, ko je electra dodala nove besede “okej! potem se lahko zmeniva, da ti vse razkažem. kakšen urnik imaš? in kaj študiraš, mimogrede?” bila je skoraj preveč navdušena nad samim izidom trenutnih dogodkov, pa čeprav jo je dekle še zmeraj nekoliko begalo; le zakaj je imela občutek, da jo je poznala že veliko pred današnjim dnevom? “oh, zeta?” zadnje čase je spoznavala dekleta, ki so bile vse zapovrstjo iz omenjene sestrščine. na njene ustnice se je zarisal širok nasmešek in pokimala je ob dekletovem vprašanju “točno. zelo ponosna vodja, tudi!” ji je odvrnila na besede. bil je eden lepših občutkov, biti vodja nečesa, kar ti je pomenilo ogromno; poleg tega pa so bile to zoeyinine večne sanje.

“oh? oprosti, selitve morajo biti naporne, hm?” se je tokrat nekoliko bolj zresnila, ko je prešla na bolj resen del njunega pogovora “koliko časa si pa hodila tja? približno mislim” seveda ni pričakovala od nje, da bo sedaj ta podatek znala na pamet; le zanimalo jo je ker... ker je bila resnično prepričana, da jo je videla že prej. le tako zelo presneto težko se je bilo spomniti, kdaj in kje jo je videla. ko je povedala svojo naročilo, ji je na ustnice ušel nasmešek “dobra izbira. imajo namreč odlične ledene kave. sama ponavadi izberem karamelni frappuccino, ker je pač... no, včasih ko sem zdoma pogrešam starbucks.” skomignila je z rameni in pomislila na to, kako zelo smešno se je vse skupaj slišalo. “res?” je bila spet nekoliko presenečena “no, potem pa res ni čudno, da te tod okoli prej nikoli nisem videla.”

Naslov sporočila: Re: cafeteria Sob Nov 23, 2013 10:26 am

tagged; zoey <3
listening to: nothn

kotički ustnic so se ji samodejno zavihali navzgor, ko je zoey rahlo zardela. navadno je bila ona tista ki je narobe predvidevala in potem zardevala. občutek je bil nekako prijeten, ampak tega no hotela izdati. verjetno bi zvenela rahlo zlobno. nasmehnila se je in zadržala skomig z rameni. zasmejala se je dekletovemu navdušenju. "kreativno pisanje študiram. glede urnika pa... malo počakaj, nekje tukaj ga imam." avtomatsko je dvignila eno roko, z drugo pa malo pobrskala po svoji torbi. po nekaj trenutkih je končno izvlekla presenetljivo raven list papirja in ga pokazala zoey. "tako, tukaj je moj urnik. predavanja imam skoraj vsak dan, ampak imam tudi dosti prostih ur," se je nasmehnila. poskušala je z roko prekriti svojo pisavo, ki je ni kaj dosti spremenila odkar je nazadnje podpisovala avtograme. prikimala je in se nasmehnila. "verjamem, da ti gre odlično." toplo se je nasmehnila, ker ni vedela, ali bi se veselila z njo ali sočustvovala, ker je kar naenkrat morala sprejeti toliko odgovornosti.
zdaj je skomignila z rameni. "ne vem, meni se ni zdelo hudo. navadila sem se.[/b]" niti se ni spomnila vseh krajev kjer je že živela. navadno je bila šolana doma, zato je imela še več težav s privajanjem. nekaj časa se je obotavljala, nato pa le odgovorila: "dve leti," tri tedne in en dan, je dokončala v mislih. za tisto eno šolo na katero je hodila si je pa že zapomnila. mogoče celo preveč natančno. nasmehnila se je in rahlo zardela. "hvala, res obožujem ledeno kavo." ob zoeyjinem presenečenju je zopet zardela in prikimala. "nekaterim je na šolo pomagalo bogastvo staršev, jaz pa se moram truditi, da ohranim dobre ocene in ostanem na šoli. zato se moram dosti učiti. torej ti veliko zahajaš sem?"

Naslov sporočila: Re: cafeteria Sob Nov 23, 2013 5:30 pm

this post is for electra i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and <3.

“kreativno pisanje...” je mrmraje pripomnila sama sebi “to zveni zanimivo!” se je naposled iz njenih ust izlilo navdušeno hihitanje; oz zmeraj je bila rada v družbi umetnikov, zmeraj so ji znali popestriti dan. in za rjavolasko poleg nje se ji je zdelo, da ne bo nič kaj preveč drugače. “oh saj ti ni potrebno sedaj ---” je začela, ko je electra pred njo predse potegnila svoje stvari, naposled pa je le zmajala z glavo “zlata si, ampak res ti ni bilo potrebno tega narediti sedaj. lahko bi me le kontaktirala preko facebooka,” skomignila je z rameni in se ji nasmehnila, nato pa se sklonila na list papirja, na katerem so bile zapisane ure dekleta “torej, ob četrtkih popoldne bi šlo, glede na to, da jaz končam že precej zgodaj in se potem ves ljubi čas dolgočasim, kaj praviš na to?” z očmi je poiskala njene, na njenih ustnicah še zmeraj topel nasmešek, čeprav je še zmeraj imela občutek, da ji dekle nekaj prikriva. le ni se morala odločiti o tem, kaj je pravzaprav to bilo. “hvala - res upam datako mislijo tudi ostale...” včasih se je spraševala, če je bila pravzaprav vodja prave sestrščine, glede na to, da je bilo veliko več njenih novih znank prav iz druge, nasprotne sestrščine, ki jo je vodila njena najboljša prijateljica “moja najboljša prijateljica vodi lambdo. jo poznaš?” je naposled svoje misli izrazila tudi navzven.

“razumem.” je pokimala ob electrinem priznaju, ob katerem je tudi spoznala, da se je dekle moralo resnično seliti vsepovsod po svetu, da se je tako zelo lepo navadilo na vsa potovanja, ki so že bila za njo. “oh? to je kar veliko!” ni in ni zmogla skriti presenečenja, ki se je tu in tam pojavilo v njenem glasu. kako za vraga jo je lahko gledala na šoli celi dve leti in se je sedaj ni morala spomniti?! presneto. “ni nikakršnega problema in res upam, da ti bo všeč! mogoče se boš celo odločila, da se zopet pojaviš tukaj naslednji teden.” pomežiknila ji je, nato pa se nasmehnila ko je njuno naročilo prišlo do njune mize in je z rokami lahko objela kozarec tako zelo težko pričakovane kave. srknila je manjši požirek, na to pa se zopet osredotočila na eletrine besede. “oh? no, potem si pa res pridna.” je pokimala z nekoliko slabo vestjo; vedela je namreč, da je zasluge za to, da je bila trenutno na withmorjevem inštitutu lahko pripisala le svojim staršem “ja, ponavadi vsaj enkrat tedensko.” je pokimala ob njenem vprašanju “odvisno od prijateljic, tudi.”

Naslov sporočila: Re: cafeteria Sob Nov 23, 2013 7:22 pm

tagged; zoey <3
listening to: nothn

sklonila je pogled, skomignila z rameni in se čisto rahlo nasmehnila. "pa že." nekaj trenutkov je z zanimanjem opazovala svoje vezalke, nato pa le dvignila pogled. "kaj pa ti študiraš?" ni želela izpasti preveč radovedna, vendar jo je res zanimalo. hotela je izvedeti čim več o njej, ugotoviti, kaj vse je zamudila, ko se je preselila. ko je potegnila urnik iz torbe je zoey spet spregovorila in tokrat je bilo electri iskreno nerodno. "oprosti, jaz... gosh saj ne vem kaj sem mislila. včasih sem ravno toliko logična kot melona na tržnici." opazovala je, kako se je zoey kljub vsemu sklonila nad njen urnik, nato pa le prikimala. "v četrtek bi bilo super. nobenih načrtov nimam, učenje pa lahko počaka." nasmehnila se je in poskušala skriti navdušenje. končno je dobila priložnost nadoknaditi vse, kar je zamudila. sicer bo šlo bolj počasi, a če bo na koncu le vse tako kot je bilo prej, je dosegla svoj cilj. toplo se je nasmehnila in prikimala. "prepričana sem, da mislijo tako. in ja, poznam dorotheo. mislim, nisva se še pogovarjali ampak seveda sem slišala zanjo." torej je bila dorothea njena najboljša prijateljica. in obe sta bili vodji sestričn. zanimivo. to si bo zagotovo morala zapomniti.
prikimala je, nato pa za trenutek počakala in skomignila z rameni. "pa že. nikoli se mi ni zdelo veliko. dve leti hitro mineta," je malo tiše zaključila. vse ostalo niti ni šlo mimo tako hitro. malokdo je znal zares ceniti šolo. zasmejala se je in prikimala. "ja, verjetno se bom res." njen pogled je postal nekoliko zamišljen, čeprav niti ni razmišljala o čem pomembnem. hvaležno se je nasmehnila natakarici, ki jima je prinesla pijačo in naredila prvi požirek svoje ledene kave. z užitkom si je obliznila ustnice, kajti ledena kava je bila res odlična. "verjetno sem res. učenja ne jemljem kot nujno zlo." pomežiknila ji je. "saj je... lepo tukaj."

Naslov sporočila: Re: cafeteria Ned Nov 24, 2013 12:37 pm

this post is for electra i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to nothing atm and <3.

“ne reci, dasi ena izmed tistih, ki obžalujejo to, kar študirajo?” nekoliko se je namuznila v njeno smer, pa čeprav je ta občutek sama še predobro poznala in jo je prejšnje leto kar redno spremljal skozi čas. vendar sedaj; no, arhitektura se ji je sedaj zdela veliko bolj blizu, kot prejšnje leto - morda so bila za to kriva predavanja, ki so bila bolj zanimiva od lanskih. “arhitekturo.” je sedaj z nasmeškom odgovorila na electrino vprašanje, kateri je v nekaj naslednih minutah postalo tako nerodno, da si ni morala kaj, da se ji ne bi zasmejala “ne opravičuj se, prosim. malce preveč sem vzela stvari za samoumevne, hehe. jaz bi morala biti tista, ki bi se ti opravičevala.” skomignila je z rameni “torej, oprosti.” ji je narahlo pokimala, nato pa se zopet nasmehnila proti njej. “no, potem sva zmenjeni.” je z navdušenim glasom hihitaje dejala in srknila ponovni požirek svoje pijače in svoj pogled usmerila na precizno počiščeno mizo, kar je v šolski kavarni izjemno oboževala. čistočo, namreč.

“hvala, electra! in super. mogoče bi jo lahko prepričala, da se nama pridruži, kaj praviš?” je navrgla vprašanje o njeni najboljši prijateljici, pa čeprav je to v naslednjem trenutku morda nekoliko obžalovala; že tako ali tako je bilo težko pogledati v njen obraz, glede vsega, kar se je trenutno dogajalo v zoeyininem življenju. in zdelo se ji je, da ko bo vse skupaj prišlo na dan... no, verjetno z njo ne bo spregovorila za kakšno leto. kar jo je izjemno plašilo. njene misli je pretrgal electrin glas in avtomatsko je pogledala navzgor proti njej “verjetno res.” ji je s polovičnim nasmeškom odgovorila “mi pa še zmeraj ni jasno, kako za raga sem te spregledala skozi ti dve leti. resno moram biti slepa, ha?” nekoliko je zmajala z glavo - zadnje čase je bila slepa za vse, kar se je okoli nje dogajalo, kar je bilo, no, nekoliko nadležno. “ali kdaj pogrešaš los angeleške plaže?” je naposled navrgla vprašanje, ki se ji je za tisti trenutek zdelo najbolj primerno. “no vidiš to pa je lepo. samo sebe včasih precej težko spravim k učenju.” res je bilo, da ga je nanj včasih gledala kot nujo “ja... je lepo. in včasih presneto dolgočasno ali pa presneto zanimivo. odvisno, res!”

Naslov sporočila: Re: cafeteria Ned Dec 08, 2013 3:45 pm

"torej bi se pač spodobilo, da ti ga vrnem," je dejal ter se zamislil. jo je takoj prepoznal? in kako je sploh naletel nanje? "ne, moram priznati da te nisem. veliko lepša si kot si bila takrat," je dokončal svojo misijo ter zadovoljen sam s sabo prebrskal po svojih spominih. ne, niti sam se ni mogel dobro spominjati trenutka, ko je prvič sprevidel da je ta ljubka rjavolaska hazel. "mislim da mi je vzelo kar nekaj časa... zdela si se mi pač zelo znana, in enkrat se mi je posvetilo. pravzaprav pa je nemogoče, da bi te pozabil," se je zarežal ter prikimal. "da, vabim te na kavo. po toliko letih nimaš prav nobenega izgovora, da me zavrneš." mirno je počakal da je pobrala svoje stvari, nato pa se odpravil za njo ter jo vodil ven iz knjižnice, čez park vse do kavarnice, ki se je še vedno nahajala na univerzi. pot do nje presenetljivo še nikoli ni bila krajša.

"dobro vprašanje," je prikimal z nasmehom, ki kar ni in ni želel zapustiti njegovega obraza. "nisem vedel, če me boš prepoznala. in ko me nisi, sem pač vlekel svojo igro naprej. lahko si vesela, da sem se te sploh usmilil," je mirno pojasnil ter se ozrl po kavarnici, poiskal prazno mizo ter se odpravil od nje, za sabo pa potegnil rjavolasko. "zanimivo? po navadi doživljam govore o tem, kako zelo neuporabno je," je skoraj sprijaznjeno z usodo povedat ter stol odmaknil od mize, da bi lahko sedla nanj. bil je vajen razvajati ženske in ona ni bila nobena izjema. "zate torej že vem. svetla usoda torej čaka vsaj enega od naju." skomignil je z rameni ter natakarju namignil, naj pride k njima. "kaj počneš s svojim življenjem sedaj, hazel?"

this is for hazel! smitten

here we go!

Naslov sporočila: Re: cafeteria Tor Dec 24, 2013 9:50 pm

camille <3
well, sem kar začela :3

na majhnen pladenj si je dala sveže narejeno kavo s smetano, poleg pa še tri piškote in sladkor. kako oboževala je prosti čas in druženje s prijatelji. prav to jo je čakalo čez nekaj minut. zmenjena je bila s camille. rjavolaso dekle, prav tako ena izmed boljših prijateljic. vendar je bilo na dekletu še vedno nekaj, zaradi česa ni bila prepričana, ali je camille vredna njenega zaupanja, ali ne. podala se je proti okroglim mizam, oziroma polkrožnim, če smo natančnejši - te pa so bile skupaj združene v celotni krog. našla je prazno mizo, si prisvojila sedež in strpno čakala na prijateljico. z veselim pogledom je gledala k vhodu v prostor, in vsakič znova pogledovala, da je ni zgrešila. ko jo je končno videla, ji je pomahala in jo glasneje poklicala. sprejela jo je z nasmeškom na obrazu. "kako si kaj, camille?" ji je rekla prijazno in jo prijela za roko, to pa nekoliko stresla. "jaz sem super, veš. komaj sem čakala, da se bova v miru pogovarjali." skoraj bi pozabila, da je dala besedo sogovornici, in ji jo kasneje vzela. kot vedno, je izpadla čisto preveč navdušeno, kar pa je dejansko bila. "kaj si počela danes?" naredila je majhen požirek kave in odlomila majhen košček piškota, ter ga namakala v pijačo. "sem ti že povedala, da izgledaš super? modra se ti res pristaja!" prijela je za majhen pramen skodranih las, in ga zavijala okoli prsta.

Sponsored content