factoid 1
jean je rojen v belgiji nekega septembrskega jutra družini de wilde. oče član evropskega sveta, politik, bogataš, urejen moški v srednjih letih, ki mu sivina na laseh dodaja posebno eleganco. mati mrtva. alexia je umrla, ko je bilo dečku pet let v avtomobilski nesreči. v tej nesreči je bil tudi on sam. nekaj mesecev pred smrtjo je bila v komi, vsi so se držali upanja na njeno preživetje, a je žal malo pred božično nočjo preminila. jean je krivil sebe, krivil je boga v katerega je verjela, krivil je očeta, krivil je vse okoli sebe. usode pa ni mogel spremeniti. ostal je sam z očetom v veliki hiši, ki je na vsakem milimetru spominjala na mamo. prav zato sta se z očetom preselila, hišo pustila za seboj in začela novo življenje. oče dolgo časa ni mogel sam skrbeti za petletnega otroka, zato je bil jean prepuščen številnim varuškam, ki so mu solile pamet, mu hotele prepovedati stvari, ga držale na povodcu,a je vedno reagiral enako : » nisi moja mama, zlobnica debela ! «
factoid 2
oče je smrt žene izkoristil precej v svojo korist. bil je vdovec, šarmanten in ženske so padale na njegovo mehko srce, kar mu je posebej pomagalo v politični karieri in pranju denarja. povsod je zasedal neko mesto sožalja in iz smrti njemu drage osebe je naredil politično telenovelo. jean je to le spremljal skozi svoje otroške oči in se trudil vse skupaj razumeti, a bil je še otrok, ki je komaj razumel smrt kaj šele umazane posle. vseeno pa je videl v očetovi igri rezultat in prav zato je začel tudi sam igrati na isto igro. kazni v vrtcu, kasneje v šoli in pri varuškah se je izogibal čez zgodbo ranljivega dečka, ki mu je umrla mama in s tistim prikupnim pogledom, ki ga je bil sposoben zaigrati tako milo in nedolžno. izkoriščanje, igranje, preračunljivost pa se ni končala le pri petih, šestih letih. jean je ostal tak. jean je tak.
factoid 3
oče se je vnovič poročil. jean je bil star petnajst let. njegova mačeha je bila videti bolj kakor njegova sošolka in ne nekdo blizu očetovim letom. in tudi ni bila. charlotte, manekenka svetovnih modnih stez, štela jih je petindvajset. jean je poroko spremljal z nasmeškom na obrazu, ki ni bil poln sreče in zadovoljstva za očeta in njegov korak naprej, ampak ker mu je cirkus pred njegovim očmi bil tako zelo banalen. njegov oče pri malo čez štirideset let ob boku z manekenko pri dvajsetih, ki zagotovo tam ni stala iz ljubezni, ampak koristi.
factoid 4
charlotte je noseča. kako lepo kajne ? kliče po pravi družinski idili. škoda le, ker otrok ni možev. jean pa je vseeno poskrbel da je ostal v družini, ko je spal s svojo predrago mačeho, enkrat, dvakrat, kasneje jima je prišlo v navado, ko je bil oče na službeni poti in je charlotte ostala doma in hodila v zapeljivem perilu pred njegovimi očmi. nato je potrkala na vrata njegove sobe, rekla da je noseča z njim, a da tega ne bosta povedala očetu. otrok bo njegov, ona bo živela družinsko idilo in časopisi bodo polni veselih slik, medtem ko bo njunega razmerja konec. še en zabavno dejstvo. jean je bil zaljubljen v njo. čarovnica ga je očarala, dobila na svojo stran, igral je njeno umazano igro. seveda ni želela otroka s starcem kot je njegov oče. on pa je bil veliko boljša izbira.
factoid 5
pretep v baru, obračun z nožem, preprodaja mamil, ujet s prostitutko na ulicah bruslja, pijan na državni proslavi, blatenje očetove žene javno, bežanje od doma, kraja denarja…vsi ti deli časopisnih naslovov so bili tudi deli jeanovega življenja, ko je charlotte pokazala svoj pravi obraz in strla vsako čustvo v njemu. postal je nemogoč, hotel je uničiti družinsko idilo, ki je naenkrat prišla v medije in sebe postavil na slab glas, a to je bila majhna cena za to da je tudi oče bil v istem loncu kakor on. navsezadnje je bila njegova dolžnost, da sina razvije v zglednega moškega, kar pa njemu očitno ni uspelo, če je sin spal s prostitutko in bil venomer slikan pred razuzdanimi klubi z vrečko mamil v rokah in se zapletal v pretepe z preprodajalci za katere je bil le bogataš več.
factoid 6
jean je bil poslan v vojaško šolo za eno leto. tam preživljal muke, ki se niso lajšale na prodajanju zgodbe ubogega otroka, ki še ni prebolel smrti matere in je moral živeti s to žensko, ki je bila tam le iz koristi. po enem letu se je vrnil domov in oče ni odlašal s tem, da je sprejel charlottin predlog in ga poslal na bahame. edino tako je lahko poskrbela, da je pravi oče njenega otroka ostal tiho. in on ? bilo mu je vseeno. daleč od oči, daleč od srca, pravijo. in tako je tudi bilo. vseeno pa ni imel namena igrati vzornega sina. življenje na robu mu je ostalo v krvi.
factoid 7
jean je baraba, ki ima dovolj denarja v žepu, da upravlja s svojim življenjem sebi v korist. enako se je zgodilo, ko je konec šolskega leta zašel v vnovično sranje. tokrat posilstvo. medijem to ni prišlo na ušesa, oče je poskrbel da je prekril vse sledi, krivdo naprtil drugim in omogočil njihovo izključitev in sina prikazal v najboljši možni luči, da on ni bil med tistimi, ki se je spravil na nemko, ker je bil tako ali tako preveč pijan na stranišču da bi sploh bil sposoben kaj takega narediti. vse to je bilo za javnost, a mu je oče dal jasno vedeti, da je to zadnje dejanje, ki ga tolerira. ob neupoštevanju se ga je bil pripravljen odreči, ga poslati ponovno v vojsko in v vojno in mogoče celo tudi v zapor. njemu tako ni ostalo mnogo, kakor da je veličino svojih neumnosti omejil, a pri tem je tudi spoznal kako daleč je prišel. mamila, alkohol, pretepi…vse to je bilo majhno kot makovo zrno v primerjavi s posilstvom. prvič mu je bilo za nekaj iskreno žal. in ni se bal očeta, njegovih sankcij, družbe. bal se je nje, nemke.