|
| Avtor | Sporočilo |
---|
millenia
2nd year of tba prispevki : 1172
točke : 267
kraj bivanja : pinepple tree under the sea
starost lika : //
tvoja starost : 32
| Naslov sporočila: room #2 Čet Okt 17, 2013 7:53 am | | |
|
| | |
millenia
2nd year of tba prispevki : 1172
točke : 267
kraj bivanja : pinepple tree under the sea
starost lika : //
tvoja starost : 32
| Naslov sporočila: Re: room #2 Pet Nov 29, 2013 8:40 pm | | |
this post is for chloe, her sister , i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to n/a and sorry sweetie, i was getting deconcentrated a little bit hahahahah xD.
sedela je na postelji v sobi številka dve, že kar nekaj časa je precej nejevoljno čakala svojo sestro, ki ji je pred nekaj trenutki poslala sporočilo, če jo lahko obišče v sosednji sobi. tako je torej, ker je chloe imela rada, navkljub vsem svojim problemom počasi zakorakala skozi vrata in v istem prostoru ostala že... no, zanjo nekoliko predolgo. res, ni imela živcev za to, da je prenašala sestrino zamujanje, čeprav je bila prav ta oseba tista, ki ji je vsakič brez problema oprostila še tako zelo veliko traparijo, ki jo je njena sestra tisti trenutek ušpičila. njene oči so ušle skozi okno, kjer je že kar nekaj ur vstrajno sijalo sonce - tako kot vsak prejšnji dan, vsak prelep dan, ki je bil zanjo še veliko bolj težji kot prejšnji; večni strah, da ju z dylanom odkrijejo ji ni dal miru, prav tako ji ni dala miru njena najboljša prijateljica, in pravzaprav... no, nič ni šlo tako zelo lepo, kot je to pred kratkim, ko je prišla na otok, pričakovala. „chloe, draga,” je z nasmeškom pozdravila sestrine korake, ko so le ti izzveneli v prostor. vstala je iz njene postelje in ji podarila močan sestrski objem „kako si? kako ti uspeva samo uvajanje v inštitut? si spoznala kogarkoli, ki bi ti bil posebno všeč?” naslednji trenutek, so se iz njenih ustnic vlila vprašanja, ki ji jih je zastavila vsakič, ko je začela obiskovati novo šolo ali spoznavala nove ljudi na kakšne izmed visokih zabav njunih staršev. „in mimogrede, kaj je bilo tako zelo urgentnega, da sem morala prileteti dva koraka proč od moje sobe?” je še mimogrede z ravnodušnim glasom in nasmeškom na ustnicah proti njej navrgla živahno vprašanje; pa čeprav, no, resnično jo je zanimalo, za kaj točno jo je sestra tisti trenutek potrebovala. |
| | |
prispevki : 16
točke : 2
kraj bivanja : /
starost lika : 19
tvoja starost : 27
| Naslov sporočila: Re: room #2 Sob Nov 30, 2013 12:35 am | | |
tagged; sis zoey wearing: this! note: but it's still amazing post
zadnji poteg z čopičem po platnu. široko se je nasmehnila in stopila dva koraka stran od stojala in kot vedno pozabila, da ima tam svoj stolček. kot so bili navajeni že vsi v učilnici, je tudi tokrat padla med tube, polne barv, ki so zdaj krasile prej bel plašč. k sreči tokrat ni bilo preveliko škode in se je razlila samo rdeča barva. ampak sliko je dokončala in lahko se je odpravila domov spreobleč. in če že misli na obleke.. moja soba. zdaj. prosim, je kratko napisala svoji sestri v sporočilu. saj bi se lahko sama prikazala v sestrini sobi, ampak kaj če jo ujame v kakšnem neprijetnem položaju? to se ji je enkrat zgodilo z tylerjem in izkušnje zagotovo ni mislila podoživeti. hitro je umila čopiče in že je ni bilo več v razredu, pač pa je veselo poskakovala po potki, ki je vodila do hiše njene sestrščine. lahko bi tekla, glede na to je morala njena sestra prečkati razdaljo 2 metrov, med tem ko je bilo od sobe so inštituta kar nekaj korakov, ampak poskakovanje je bilo bolj v njenem slogu. prav tako kot prihod skozi vrata, vedno je vstopila z zamudu in velikim ponpomom. »zoey! dobro, sicer sem malo umaza.. oprosti.« je zamomljala, ko se je umaknila iz objema starejše sestre. zdaj je tudi ta imela velik rdeč madež na hlačnici. »kot vidiš sem se ujela pri pouku.« se je malo izmuznila z odgovorom. »ja, profesor. ostali so takšni kot teta candice, ko je pijana. nadležni, snobovski, neumni..« je zastokala, ampak čez sekundo se ji je že razjasnil obraz. »ampak! povabili so me na neko zabavo. v mestu bo. diskoteka je nekje v stranski ulici, bom že našla. čeprav nisem prepričala ali so povabili mene ali moj priimek. misiš, da so hoteli z tem privabiti vaju z tylerjem?obleka! zato sem te poklicala. niti sanja se mi ne kaj naj dam nase. in pogrešam te, zadnje čase se nisva veliko videli.« je z tem zaključila svoj govor, ampak ko je bila vznemirjena je govorila. preveč.
|
| | |
millenia
2nd year of tba prispevki : 1172
točke : 267
kraj bivanja : pinepple tree under the sea
starost lika : //
tvoja starost : 32
| Naslov sporočila: Re: room #2 Pet Dec 06, 2013 11:27 am | | |
this post is for chloe, her sister , i've got no idea how many words is in this post, i'm listening to n/a and :$.
bilo ji je tako zelo podobno. tako zelo chloe. in čeprav bi se ji v drugih trenutkih zdelo nepopisno prikupno, je tokrat na ramenih nosila veliko preveč, kot je ponavadi imela na sebi. „chloee...” je nekoliko nejevoljno zamrmrala proti sestri, ki jo je z velikim nasmeškom in brez kakršnegakoli opravičila o zamudi objela „naslednjič mi prosim pošlji sporočilo ko boš od doma oddaljena eno minuto. do tvoje sobe namreč potrebujem le nekaj sekund, veš?” jo je malenkost otročje zbodla. seveda je vedela. vedeli sta obe. vendar resnično se ni zavedala, zakaj je sestrino sporočilo do nje prišlo tako zelo zgodaj. oh, ja. „ne skrbi,” se je skupaj s svojo sestro zazrla v svojo hlačnico ter se polglasno zahihitala. čeprav, no polovica nje je bila popolnoma razdražena, je druga vedela, da je bila pred njo njena mlajša sestrica, dekle, do katere je bila zoey najverjetneje še bolj zaščitniška, kot je bila do hazel. „a-ha... in počeli ste kaj? kdaj bom spet lahko videla tvoje umetnije?” je namuznjeno odvrnila na njeno hitenje razlage o tem, za kaj je bila tako zelo pozna. „oh daj no chloe, saj veš da to ni res,” skomignila je z rameni in se zasmejala njenim besedam. profesor. resno? skoraj stoodstotno je bila prepričana, da je bil tukaj še kdo drug, ki je njeni mali sestrici polepšal dan. nekako. prijateljica? zagotovo. saj je bila grimesova, bilo bi neverjetno, če bi se je njune sestre izogibale! navsezadnje, zoey je bila voditeljica svoje sestrščine - česar sicer ni ravno izrabljala v večini primerov, a vedela je, da je zaradi tega dejstva ugled njene sestre posledično tudi med ostalimi narastel. „zabavo? kakšno zabavo, chloe?” je bila v naslednjem trenutku nekoliko sumničava. saj se ni potikala med kakšnimi super underground scenami? ne, zagotovo ne. „dragica, imaš svoj stil. izgleda fenomenalno. dvomim da resnično potrebuješ mojo pomoč.” in trenutno tudi ni imela časa. |
| | |
| Naslov sporočila: Re: room #2 | | |
|
| | | |
Similar topics | |
|
| Permissions in this forum: | Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
| |
| |
| |