|
| Avtor | Sporočilo |
---|
rose
librarian prispevki : 733
točke : 168
kraj bivanja : berlin, germany
starost lika : 25
tvoja starost : 31
| Naslov sporočila: room #6 Sob Nov 09, 2013 11:10 pm | | |
|
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #6 Tor Dec 03, 2013 5:29 pm | | |
this post is for dear axel i've got 539 words in this post, i'm listening to angus & julia stone and here we go
njeni koraki so bili odločni, a hkrati se je od časa do časa dalo slišati kako so se upočasnili in postali tišji, ko je premagovala še zadnjo linijo hodnika do vrat, ki so jo ločevale od pogovora z njenim najboljšim prijateljem, če je to po vsem kar se je dogajalo sploh še bil. zadnje dni, tedne, je njen odnos z axelom bil obupen in niti malo podoben tistemu, ki je bil med njima v navadi. občutek je imela kakor da kljub mnogim pogovorom so nekatere stvari ostale neizrečene in sedaj očitno niti ni bila v domeni, da bi ji lahko zaupal kaj se dogaja v njegovem življenju, kajti je morala s strani govoric osvežiti svoje zadnje informacije, ki jih je imela v zvezi z rjavolascem, ter definitivno takrat še na listi ni imela nekega dekleta po imenu hazel. prvič je slišala za njo, ni ji govoril o njej,a novice so krožile da naj bi se med njima nekaj pletlo. vedno sta si povedala vse, tudi banalne stvari, ki res niso bile stvar pogovora ali zanimanja, a definitivno so njegova morebitna čustva bila nekaj kar bi ona hotela vedeti in se skupaj z njim veseliti, čeprav bi bila ona tretje kolo v vsej tej zgodbi. dala mu je nekaj časa, da ji mogoče sam pove, vendar axel ni dojel niti enega njenega pogleda polnega pričakovanja in je tako sedaj preostalo vse na njej. veliko pri odločitvi ji je pomagala tudi zoey, ki je v nekem skrivnostnem tonu dodala, da se mora pogovoriti z njim, kajti zagotovo imata veliko za debatirat in naenkrat je novo spoznano dekle imelo več informacij o njej najbližji osebi, kakor pa ona sama, kar jo je prizadelo. hotela si to priznati ali ne.
koraki so utihnili in obstala je pred njegovimi vrati. naenkrat se je znašla pri neznanem trkanju, kajti po navadi je vedno vedel da prihaja in je vedno lahko samo vdrla v sobo, ki je bila njej kakor drugi dom, a očitno je na tej strani šolskega kampusa ostala brezdomka. dlan je stisnila v pest in dvakrat potrkala po vratih, dokler ni zaslišala korakov na drugi strani in roko odmaknila nazaj v žepe svoje lahkotne jopice. » živjo, « je skoraj uradno dejala na axelovo prikazano podobo, ko je še vedno stala sredi hodnika in gledala naravnost vanj in se počutila skrajno trapasto. » smem vstopiti ali bo – « je dejala in za trenutek prekinila tok svojih besed, ker se je poskušala spomniti imena dekleta, a premišljevanje ni dolgo trajalo in je lahko nadaljevala v istem ritmu: » ali hazel po novem moti to da ima njej dragi tudi prijatelje ženskega spola ? « slišati je bila ljubosumno in tudi je bila. nekaj ali nekdo je moral biti nenadoma kriv da axel ni bil več enak do nje, medtem ko je ona še vedno bila popolnoma enaka do njega. » oprosti, če prehitro sklepam, ampak zadnje čase moj prijatelj axel ravno ne govori z mano tako kot je govoril včasih, ter mi samo preostane da se informiram s skrivanjem na stranišču in branju blogov, ki krožijo po spletu. mogoče sem kje kaj narobe prebrala, « se je še hinavsko nasmehnila, ko je iztisnila besede iz sebe in še naprej kukala v notranjost njegove sobe.
|
| | |
prispevki : 141
točke : 66
kraj bivanja : --
starost lika : 22
tvoja starost : 30
| Naslov sporočila: Re: room #6 Čet Dec 05, 2013 4:27 pm | | |
sedel je za mizo in zadnje pol ure strmel navzdol v zapiske iz zadnjih laboratorijskih vaj. kako tipično zanj, da se s temi stvarmi ukvarja že en mesec naprej, namesto eno kampanjsko noč pred dejanskim preizkusom. s konico svinčnika je odsotno tapkal po površini skripte in v mislih spreminjal mere, ko je nekdo potrkal na vrata. kar je bilo prekleto čudno. nihče od sostanovalcev ni trkal, navadno so samo vdrli notri. enako je bilo z vsemi ostalimi znanci, ki bi se morda utegnili pojaviti na njegovih vratih. spravil se je iz stola in bil v nekaj korakih pri vratih. odprl jih je pred seboj in nekako ni pričakoval, da bo tam stala noelle. ''am,'' je rahlo stresel z glavo ob njenem nenavadnem pozdravu. ''zakaj trkaš?'' se je namrščil, ker je bilo samo dejanje povsem nerazumljivo. navadno je samo silovito odprla vrata in odskakljala čez sobo, da se je vrgla na posteljo, zraven pa že pripovedovala zadnje novice ali karkoli ji je že pač ležalo na duši. ''zakaj ne bi smela –'' je tudi njegov stavek zamrl, vendar iz drugih razlogov. odmaknil se je vstran in ji tako brez besed omogočil prost vstop. zaprl je vrata za njo in brez nadaljnih procedur odkorakal do postelje, sedel na rob ter se s komolci naslonil naprej na kolena, medtem ko so se njegove dlani sklenile spredaj. prav. pogovor. razlaga. saj zmore. nekaj, s čimer je odlašal že v nedogled, vendar bi ona morala vedeti. ''mislim, da hazel ne moti, če se ti nahajaš v moji sobi. zakaj bi jo motilo, če je pri meni moja najboljša prijateljica?'' je tudi sam posegel po enakem nedotakljivem tonu, čeprav je bil njen nekoliko... drugačen. tam je bil nek podton, ki ga ni znal razvozlati, kar je bilo enostavno nedopustno. poznal jo je – vse njene poglede, geste, vrste nasmeškov, tone. vse je poznal in zdaj ni imel pojma, kaj se dogaja. ''oprosti, ker ti nisem povedal za hazel. vendar najprej ni bilo nič takšnega, da bi morala vedeti in sedaj... niti ne vem točno, kaj je,'' je zavzdihnil in dvignil pogled proti njej. razumel je, da je bila na nek način razočarana, ker ji je celotno stvar prikrival, a ni se obnašala kot razočarana oseba. ''prebrala si pravilno. hazel in jaz... ne vem, se videvava,'' je previdno izbral besedo, ki se je še najbolj približala njemu in temnolaski. ''zveniš skorajda ljubosumno, noelle, kaj za vraga?'' ni zdržal niti trenutka dlje, da ne bi vprašanje butnilo iz njega. |
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #6 Pet Dec 06, 2013 2:50 pm | | |
this post is for dear axel i've got 505 words in this post, i'm listening to angus & julia stone and here we go
» ne vem, « je odgovorila na njegovo vprašanje in razočarano stresla z glavo, kajti rada bi mu podala konkreten odgovor,a mnogo stvari ji ni bilo jasnih v zvezi z njim. » zadnje čase sploh ne vem kako funkcionirati z najinim odnosom, da sem se znašla celo pri temu, da kakor dostavljavec pice trkam na tvoja vrata. « se je oglasila v precej neznanem tonu za njo. bila je razočarana, jezna in izgubljena hkrati, a v nekih določenih trenutkih je obdržala kakšno končnico v zraku v tonu upanja in veselja. obstajala je velika možnost zgolj za njeno prizadevanje in brez potrebno norenje, ampak ji šesti čut ni dal miru in ji je venomer ponavljal kako je nekaj močno narobe med njima. » ti mi povej. odkar se je to dekle pokazalo v tvoje življenje ti nisi več v enakem odnosu z mano. lahko mi rečeš da sem zmešana, ampak slepa pa nisem, « mu je jasno pojasnila in gledala naprej v njegovo podobo, ko je sedel na robu postelje in je ona stala pred njim. niti za trenutek ni pokazala želje, da bi se samo vrgla na znan kos pohištva in preskočila pomemben pogovor, ter mu zabasala eno uro več z raznoraznimi informacijami, ki se niti enega od njiju niso tikale, ampak so bile zabavne za pogovor.
» verjetno nič kaj takšnega kar bi morala vedeti, « je v posmehu ponovila njegove besede in stresla z glavo, jezno prekrižala roke na prsih in s svojo držo pokazala popoln odboj njegovim besedam, ki jih ni hotela sprejeti. » očitno imava različna merila, kajti meni se zdi že najmanjša malenkost precej takšna zadeva, ki bi jo moral ali bi ti jo morala povedati, « se njen ton niti za malenkost ni spremenil. navsezadnje so vse informacije držale in v danem trenutku je mogoče celo spremenila mnenje o opravljanju in govoricah, ki so krožile po kampusu in so mogoče nosile v večini več resnice kot laži. vsaj pri njenem najboljšem prijatelju je bilo tako. več so vedeli vsi naokoli nje, kakor ona sama. » škoda, ker sem prebrala in ne slišala od tebe, « ga je opomnila na njegovo dejanje na precej eleganten način, a mu ni imela namena sedaj skakati okoli vratu in čestitati. » ne prenašaj sedaj to name. nisem jaz problem, ti si. in nisem ljubosumna, ampak sem jezna, natančneje besna, razočarana in počutim se kot največji bedak pod soncem, ker osebe, ki te ne poznajo vedo od tebi več od mene, « je planilo iz nje in nekajkrat je jezno celo prst usmerila vanj, dokler ni končala, zajela zrak in spremenila svojo pozicijo v drugi kot v sobi. » prej bi morala jaz vprašati tebe kaj za vraga se dogaja. prvo ti je problem, ker v najbolj ranljivih trenutkih pomislim nate in si zaželim tvoje pomoči, nato nisem več primerna oseba, da bi ji sploh govoril kaj se dogaja v tvojem življenju. kaj bo naslednje ? bo kaotično že to da sploh govorim s teboj ? « ga je sedaj iskreno in tiho vprašala.
|
| | |
prispevki : 141
točke : 66
kraj bivanja : --
starost lika : 22
tvoja starost : 30
| Naslov sporočila: Re: room #6 Sob Dec 07, 2013 11:44 am | | |
''sama si trkala. nisem ti rekel, da trkaj. lahko bi samo vstopila. ne delaj iz muhe slona, prosim te,'' se je namrščil. resnično ni bil pri volji za prepir, še najmanj pa z njo. ni spregledal, da se je sedaj obnašala natanko tako kakor on nekaj tednov nazaj, ko jo je prišel iskat sredi noči in jo zvlekel domov v posteljo. zato jo je lahko do določene mere tudi razumel. vendar... ni bilo isto. ne. ''noelle, v enakem odnosu sva kot vedno. s to izjemo, da nimam časa zate ob vsaki prekleti minuti dneva,'' tudi sam ni zmogel več ostati tiho kot miš, vendar je moral nekaj reči. moral je zagovarjati samega sebe in hazel. od napada nanjo je bil poleg res precej časa. in tisti en samcati zmenek, ki sta ga imela do sedaj... ko si vse seštel skupaj, niti nista preživela toliko časa en ob drugem. šlo se je v prvi vrsti za to, da o vsem skupaj ni obvestil nje. ''seveda ...'' je počasi odkimal, povsem v nasprotju z besedo, ki jo je izrekel. ''mi ti mogoče poveš za vsako osebo, s katero greš na kavo in s komer se videvaš?'' je nadaljeval in pogled uprl navzgor proti njej, ko se je odločila, da ne bo sedla na prekleto posteljo, ampak po raje trmasto stala pred njim in zganjala dramo. ''pretiravaš. samo... nehaj pretiravati,'' je tokrat zamrmral predse in zmajal z glavo. vse je bil ogromen nesmisel. ''in od kdaj verjameš govoricam? prekleto, dobro veš, da je polovica stvari, o katerih ljudje tukaj govorijo čisti nesmisel. če bi bila katera resnična, kaj točno bi bilo potem z nama? menda sva skupaj, menda se videvava, menda sva najboljša prijatelja samo zato, da prikrijeva dejstvo, da spiva tukaj. nič od tega ni res, kajne?'' je naštel milijon govoric, ki so krožile naokrog. da je eden všeč drugemu, da sta bila včasih skupaj, sami nesmisli. in ona je sedaj verjela vsem opravljivcem ter se spravljala nanj. tudi oni niso vedeli, zakaj se med njim in hazel sploh gre. vse so bila samo ugibanja. zdaj pa je napravila celo dramo, še preden bi lahko rekel, da sta z rjavolasko dejansko skupaj. ''jezna, besna in razočarana, ker sem našel nekoga, ki mi utegne pomeniti precej veliko? vau, hvala za podporo,'' je zavzdihnil in ob njenem naenkrat tihem tonu tudi sam napravil globok vdih, da bi se pomiril, preden bi rekel še kaj več. že tako je šel predaleč z besedami, vsekakor dlje kot ponavadi. ''nikoli ti nisem govoril o dekletih, nelly. nikoli. ne o evi, ne o kateri drugi. nič novega ni, da ti tokrat nisem povedal za hazel.'' |
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Dec 08, 2013 8:29 am | | |
this post is for dear axel i've got 463 words in this post, i'm listening to angus & julia stone and here we go
» ne delam iz muhe slona. zadnje čase več ne vem kaj je zate primerno dejanje in ne. raje sem potrkala, kakor pa poslušala pridigo o tem, da ne morem samo vdreti v sobo in se vreči na posteljo, « mu je pojasnila v kolikor mirnem tonu je lahko. ni iskala prepira, iskala je pogovor, a če drugače ne bo šlo in bo na koncu vsega kriva ona, potem je lahko vse skupaj pripeljalo do prepira. sama je bila nanj pripravljena, kajti želela je priti zadevi do dna. » niti ne zahtevam, da si ob meni vsako minuto dneva, ampak tudi ko sva skupaj je kakor da te ni. in ne govori mi da sva v enakem odnosu, ker če se pogovarjava še ne pomeni da je vse v redu. ker ni. občutim to, « se je odzvala in stresla z glavo, kajti vedela je da bo tako. obramba bo to da ona hoče biti vedno zraven in terjati svoje. tokrat pa ni bilo tako. ni se šlo za neko njeno muho, ki si jo je vbila v glavo, ampak dejansko stvari niso bile v svojem redu in je nekaj manjkalo- neka toplina v njunem odnosu, sproščenost in malo manj napetosti v ozračju. » povem ti, če je ta oseba dovolj pomembna zame, kakor je očitno hazel zate. ne bom ti govorila o nekomu, ki sem ga spoznala v klubu, ter naslednji dan pozabila njegovo ime. tudi od tebe ne pričakujem, da mi govoriš kako si neki sošolki pomagal pri zapiskih, ampak med tabo in tem dekletom je nekaj. vsaj vedeti bi morala zanjo, « mu je odgovorila in še vedno stala vkopana na svoje mesto pred njim v obrambnem položaju s prekrižanimi rokami. » ne, glede naju ni res, ampak govorica okoli hazel pa je resnična, kajne ? torej ni pretiravanje, če rečem da šolski obrekljivci vedo o tebi več od mene, « je dejala in globoko zavzdihnila, kajti govorice o njima sploh niso bile tema pogovora. postala je že zdavnaj imuna na njih in ji je včasih že prav bilo pod nivojem odgovarjati na vprašanja, če je kdo zbral dovolj poguma in stopil do nje, ter se hotel iz prve roke prepričati ali spi z axelom ali ne. » ne obračaj mojih besed ! nisem jezna ker imaš nekoga, ampak zato ker mi za njo nisi povedal ! kako naj ti dam prekleto podporo, če niti ne vem da ti jo moram dati ! « je odreagirala tokrat v skladu s svojim počutjem in v tonu glasu pokazala tudi tisto jezo o kateri je govorila. » zoey pa lahko, kaj ? « je samo užaljeno pripomnila v bolj pomirjenem glasu od prej in naredila korak proti njemu v spremljavi besed: » nekako vsem poveš, samo meni ne. očitno imava problem. «
|
| | |
prispevki : 141
točke : 66
kraj bivanja : --
starost lika : 22
tvoja starost : 30
| Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Dec 08, 2013 9:31 am | | |
''si prepričana? ker se mi res zdi, da nekaj čisto nedolžnega in majhnega skušaš spremeniti v cirkus,'' je privzdignil obrvi. res je dobival občutek, da se je njegov celoten odnos s hazel sfrižil samo zato, ker mu je sedaj noelle skušala vzbuditi krivdo. vendar ga vest resnično ni pekla. imel je svoje razloge, da je sprva vse skupaj ohranil zase. moral se je odločiti ali naj celotno zadevo s hazel ustavi, preden gre predaleč, in nekako noelle namigne, da na njo gleda drugače, kot je gledal petnajst let nazaj. na koncu se je odločil za hazel. ''kot da sem ti, kdaj pridigal, če si vdirala v mojo sobo. resno, noelle, ne delaj tega. ne išči še dodatnih razlogov za prepir. dovolj je že to, da se morava kregati zaradi tega, ker ti nisem povedal za neko dekle,'' je zavzdihnil in dlani uprl vrh kolen, ko je pogled umaknil od nje v neko točko na tleh. ''veš kaj... prav imaš. ni vse v redu. že nekaj časa ni vse v redu. in verjetno se je začelo nekaj let nazaj. mogoče takrat, ko je eden od naju napravil skrajno bedasto odločitev, da bi se splačalo poljubljanje preizkustiti na naju dveh. verjetno od takrat naprej,'' je naenkrat pričel govoriti in vedel je, da se sedaj ne bo ustavil. ker ni imelo smisla. ker je bilo v zraku že toliko stvari, o katerih sta se morala pogovoriti, da je bilo znatno bolje, če vse spravita na dan v enem kosu in opravite s tem enkrat za vselej. ''seveda je nekaj. všeč mi je. in končno enkrat ne čutim dolžnosti, da bi ob njej pazil, kaj delam in kaj govorim. ali da bi razmišljal, kako naj pojasnim najin odnos. končno nekdo, ki ne verjame vsem govoricam in mi je pripravljen dati priložnost, kljub temu da ve, da utegnem sredi noči teči iz postelje ter reševati tvojo pijano rit,'' je z roko nakazal nanjo in sedaj je imel dovolj tega, da je stala pred njim. vstal je še sam in ostal na mestu. raje ji ni hodil niti korak bližje. ''seveda je res. vse je res. vsaj, kar se tiče mene je res,'' je zmajal z glavo in se celo posmehnil samemo sebi. ''ne. je bilo. ni več. na srečo je to za mano,'' se je hitro popravil in se namrščil, ko je sama stopila korak naprej. seveda se ni mogel učinkovito umakniti nikamor. pred njim je bila ona, zadaj je bila postelja, umik v levo ali desno pa bi bil znatno preveč očiten. ''ne vpletaj zoey v to. zoey nima nobene povezave z vsem skupaj. če ne drugega, je samo bila deloma na tvoji strani in me prepričevala, naj se pogovorim s tabo,'' je zavzdihnil, rjavolaska ni imela nobene veze s tem. ''problem je tam že od nekdaj. vsi ga vidijo. midva ne,'' je zdaj kazal nanjo in nase. dobro, lahko bi vse skupaj napravil malce bolj taktično in previdneje izbiral besede. |
| | |
marcos dias
2nd year of film editing prispevki : 250
točke : 137
kraj bivanja : portugal
starost lika : 20 years
tvoja starost : 29
| Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Dec 08, 2013 11:54 am | | |
this post is for dear axel i've got 476 words in this post, i'm listening to angus & julia stone and here we go
» to misliš zato, ker gledaš površinsko in ne vidiš da obstaja globina problema, « mu je zgolj odgovorila in pogled umaknila v naključen predmet v njegovi sobi. je res mislil da bi sem prišla samo izvajati cirkus in da ni imela pametnejšega dela ? namreč imela ga je. veliko raje bi sedaj sproščeno sedela na njegovi postelji in se smejala skupaj z njim in govorila o kakšni njeni neumnosti. bila preprosto s svojim najboljšim prijateljem. » tudi prej se nisi pritoževal, če sem te pijana poklicala za prevoz, medtem ko je zadnjič bil to ogromen problem. bila sem pijana, vendar spet ne toliko da ne bi videla spremembo vedenja, « je siknila nazaj in se namuznila, ker se je tako zelo oklepal nepomembnih razlogov za njen razgovor z njim, ko je glavni problem bil njegov odnos do nje in do njunega prijateljstva, poleg tistih neizrečenih, seveda. » axel, kaj ima tisto sedaj veze s tem sedaj ? « ga je vprašala in zmedeno pogledala, ko se je uspela poleg še namrščiti ob njegovih besedah. ni razumela zakaj je sedaj omenjal njun poljub, ki se je zgodil že pred leti. obema je bil prvi in zato toliko bolj smešen kot karkoli resnega. » ni kakor da se je zgodilo prejšnji teden in bi to imelo posledice sedaj. bilo je pred leti in zdelo se je pametno takrat. sedaj mogoče ne bi bilo, « je nadaljevala in stresla z glavo, kajti eno ni imelo veze z drugim, oziroma je vsaj ona tako mislila. sedaj se je izkazovalo, kakor da njun problem sega že nekaj časa nazaj. » super. ena manj za pojasnjevati, da ne spim s teboj, « je zamrmrala bolj zase kot zanj. še se je spomnila situacije z eve, ko je vedel alex to ali ne stopila do nje in jo spraševala o njenem odnosu z njenim takratnim fantom. očitno je vsem šla v nos in to jo je nekako zabavalo, kajti je kazalo samo na količino nezaupanja do osebe s katero so bile in do sebe. » govoriš o hazel ali o nama ? « je zmedeno prekinila svoje misli in dvignila pogled proti njemu, ko je uspela narediti tisti korak naprej. za trenutek ga je izgubila in pri zmešnjavi vpletenih ni več vedela kdo je kriv in kdo ne, o komu teče beseda in kako je naenkrat toliko vsega med njima. » mene pa naj se s tabo. očitno celo ve kje tiči problem med nama. spet več od mene, « je pokomentirala, saj tudi sama nje ni hotela vpletati, a bilo je več kot jasno kako zelo bolje je bila informirana o axelu za razliko od nje. » bi nehal ovinkariti in direktno povedal, ker očitno si ga ti spregledal ? « ga je vprašala in imela počasi dovolj besed ovitih v vato. želela je direktnost, jasnost in končno rešitev vsemu skupaj.
|
| | |
| Naslov sporočila: Re: room #6 | | |
|
| | | |
Similar topics | |
|
| Permissions in this forum: | Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
| |
| |
| |