Lucia. Nenavadno ime za Švedinjo. Vsekakor je drugi del imena bolj primeren njenemu poreklu, vendar tako je pač bilo.
Njena mati, Angležinja Cassie je poročila Šveda Sigvarda. Z njim je prišel priimek Holmström. Dogovor je narekoval, da mati da prvo ime, oče pa srednje. Priimek pa je tako ali tako možev. Nekaj časa je bilo vse v redu. Potem pa so se stvari začele slabšati. Prišlo je na dan, da je oče bil mafijec, kar pa še ni konec zgodbe. Razkrila se je Sigvardova nasilna stran, ki je ženo vedno bolj izkoriščala in jo uničevala. Ko mu je povedala, da je noseča, si je verjetno mislila, da bo zaradi otrok nežnejši. Pa ja. Eric Ulf Holmström. Njun sin, prvorojenec. Za njim pa je na svet, štiri leta pozneje privekala Lucia. In recimo, da se ji ni godilo najbolje. Sina je spoštoval, dobro je skrbel zanj. Lucia pa.... do četrtega leta je bila prezrta. Potem pa je začela dobivati pozornost. A ne take, kot bi jo želela. Najprej je bila le tu in tam kakšna zaušnica. Nič, česar ne bi mogla pretrpeti. A to se je le stopnjevalo in kmalu je bila večkrat na teden nezavestna, krvava in podpluta na tleh kakšne sobe.
Vseeno so jo poslali v šolo, kjer so ugotovili, da je nesmiselno, da hodi v prvi razred, saj je takoj razumela in tako so jo premestili v drugega. Enaka zgodba se je ponovila v petem. In potem v srednji šoli. Srednjo šolo je zaključila z vsemi točkami na maturi, pri 16-ih letih. Koliko se je zgodilo v tem času? Hja, začela je obiskovati različne jezikovne tečaje in tako trenutno govori sedem jezikov. Ni se pretirano ukvarjala s športom, je pa zelo uspešna v ritmični gimnastiki(15 let), zraven pa je trenirala tudi balet(13 let).
Temnejša plat? Ni imela prijateljev, čeprav je to na nek način dobro, saj si ni rabila vedno znova izmišljevati od kod ima modrice in kako si je zlomila roko. Ali kakšno drugo kost. Nikogar ni zanimalo. Pravzaprav so jo z veseljem zbadali.  In ona? Mislila je, da je to njena krivda. Shujšala je, spremenila pričesko... ni pomagalo. Sovražili so jo tako doma kot v šoli. Mati jo je zapustila pri 12-ih, ni se potrudila vzpostaviti stika s hčerko, ali je vzeti s seboj. Preprosto izginila je. Po tem, isto leto pa se je zgodilo. Nekaj, za kar je vedela, da bo prišlo in česar se je na smrt bala. Posilstvo. S strani očeta. Mislila je, da bo le enkrat. a se je zmotila. Ni ji dal miru. Po maturi je mislila, da bo ušla. Toliko o tem. Prišla je dva metra, preden jo je brat našel ter jo za dve leti zaklenil v klet. Skoraj nič ni jedla, prenašala je vse, kar sta si brat in oče v trenutku zaželela ter upala, da bo enkrat od bolečine(psihične in fizične) umrla. Ni jedla, poskušala se je izstradati, poskušala je izkrvaveti do smrti, smrt je ni hotela najti. Priložnost se ji je ponudila, ko je našla velik nož, ki ga je nameravala uporabiti na sebi, če je oče ne bi ustavil. Takrat se je v njej nekaj obrnilo ter odločila se je, da noče umreti. Namesto sebe je zabodla očeta v nogo ter pohitela po stopnicah, Še sedaj ne ve, kako ji je to uspelo, izstradani, dehidrirani.... uspelo ji je. In iz hiše bi prišla s čistimi rokami, če je na stopnicah ne bi ustavil brat s pištolo. Brez da bi pomislila ga je zabodla, enkrat, dvakrat, desetkrat. Potem pa je pobegnila iz hiše. K sebi jo je vzel nek moški, po imenu Alvin. Recimo, da je pol leta uspevalo. Bila sta prijatelja, nič več. Neke noči pa je Lucia po nesreči zlomila nekaj kozarcev. In krožnikov. Takrat se je v njem prižgal nek bes, ki jo je porinil na tla, da so se ji črepinje zarile v hrbet ter jo pretepel. Mislil je, da je mrtva zato jo je naložil v avto ter jo odvrgel na robu gozda. Tam jo je našla neka starka, ki je jo oskrbela. Pri devetnajstih je odšla v London, kjer je delala kot natakarica. Ni vedela, da njeno ime sploh obstaja, dokler je ni našlo pismo Withmorejevega Inštituta. Takrat se je njeno življenje obrnilo, ter verjetno še nikoli ni bila srečnejša. Karakterno je sramežljiva ter tiha oseba, ki se drži na strani, ne kadi, ne pije, be hodi na zabave, se ne drogira.... Seveda pa ima kot vsi drugi, slabosti. Nikomur ne zaupa in je večno nezadovoljna s sabo. Samo sebe počasi uničuje, s tem, da ničesar ne pove, težave se kopičijo, diet je tako ali tako vajena, nima energije, skoraj nič ne spi, ure preživi pred različnimi gradivi, ki jih večinoma sploh ne bi rabila narediti. Tako je malce odvisna od kave, izmučena, nekoliko bolehna, podhranjena, na kratko; na robu zloma. Nihče ne more zdržati toliko stresa ter vseh dejavnikov, brez da bi slejkoprej dosegel točko popolnega odklopa. Ne počuti se dobro v družbi, ter je veliko raje sama. V uteho so ji knjige, v katerih se prelevi v popolnoma novo osebo. Če smo iskreni, si želi zaupati, ljubiti ter imeti prijatelje. A jo je preveč strah procesa spoznavanja ter vseh 'nevarnosti'. Drži se bolj na strani, še lažje pa ji je izginiti, ker je visoka je 155cm. Ne mara ne ljudi, še manj pa mara, že skoraj sovraži dotikanje. Tako, vedno ko je v gruči se zgrbi vase, roke pred sebe ter se poskuša čim prej spraviti na samo. Ko jo bolje spoznaš, je lahko najboljša prijateljica, kar jo je možno dobiti ,saj ne zmore biti zlobna, ker jo peče vest(brat….) in se na takšen način poskuša odkupiti. Je precej ljubka oseba(saj so vsi manjši ljudje prikupni) tako v stilu, kot v osebnosti. Je pa res, da se na prvi pogled zdi hladna ter odmaknjena, a to je le njena samoobramba.