room #6

Naslov sporočila: Re: room #6 Čet Okt 24, 2013 9:24 pm

tyler, smitten

na nek čuden način je bilo čudovito. vse skupaj, od prve do zadnje podrobnosti njenega življenja v tem trenutku. na rajskem otoku je lahko cele popoldneve preživela na obali, ob sebi ni imela staršev, ki jim ni bilo niti toliko mar za njihovo hčer, da bi ji pokazali nekaj starševske ljubezni, a še vedno je imela ob sebi tylerja. če je bila vedno prepričana v to, da bo obdržala prijateljstvo na svojem bregu in stvari, ki bi vodile v kaj več na drugem, se je v njegovem primeru močno zmotila. vse skupaj pa se je odvilo tako nepričakovano, da se niti ni dobro zavedala kaj se dogaja. enega dne je bil zgolj njen najboljši prijatelj, naslednji dan pa veliko več kot samo to. in vse zgolj iz preprostega razloga. bil je tam zanjo, ko ga je potrebovala. in ko ga je zvečer poklicala, spet v enem izmed svojih tipičnih objokanih klicev, ker se pač stvari niso tako odvijale kot si je sama želela, ni iskal izgovorov, da ne bi prišel, ampak je s seboj prinesel še veliko banjico sladoleda in smetano. čeprav je bila prepričana, da ga je premamila vroča čokolada, katero mu je obljubila, če pride, pa vseeno. na koncu sta sedela pred televizijskim sprejemnikom, z njeno glavo naslonjeno na njegovih prsih, njegovo roko, katera jo je objemala preko ramen in skupaj praznila skledico sladoleda. in dovolj je bil zgolj pogled. in poljub. da je vse sledilo v več. ampak dejansko je bila enkrat za spremembo vesela, da se je to zgodilo. bil je njen najboljši prijatelj, a hkrati je postal nekaj več. bil je njen. čeprav so vsi vedeli kako gre pri njima z zvezami, verjetno tudi onadva sama, ampak nekako je bilo z njim vredno poskusiti. in če ji je kaj narisalo nasmešek na obraz že navsezgodaj zjutraj, ko je zaspano in razmršenih las, odprla vrata svoje sobe v sestrščini, je bil on, ko je stal pred njimi. svoje roke je počasi ovila okoli njegovega vratu in mu že med vrati pritisnila poljub na ustnice, »dobro jutro neznanec.« njegov vonj jo je spomnil na toplo prho, katero si je želela privoščiti, a bo očitno morala še malo počakati. »kava in rogljički,« se je nasmehnila, ko je videla njegov radoveden pogled, ki je zataval po sobi in ga potegnila notri, za njim pa zaprla vrata, »kot bi vedela, da prihajaš kaj?«

Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Okt 27, 2013 10:16 am

moral je priznati – madison je bila edino dekle, ki je bilo sposobno izključiti njegova čustva do svetlolaske ali katerega koli drugega dekleta. čeprav se je zavedal, da je njuna zgodba podobna njegovi z dorotheo – navsezadnje, tudi tam se je začelo s tem, da sta bila najboljša prijatelja, vendar tu je bil odločen, da napake ne bo ponovil, da bi vse skupaj zopet izginilo. smešno, ponavadi je imel občutek, da nikakor ne bi mogla delovati zadeva, z odprto zvezo in najboljšim prijateljem hkrati, vendar pri njej je. in morda jo je ravno zato tako občudoval. ker ji je lahko zaupal vse, ker sta se hkrati tudi prekleto dobro ujela v postelji, ker so njima šle po glave iste neumnosti in… ker je bila preprosto čudovita. tako se preprosto ni obotavljal, ko ga je zvečer poklicala in še predlo bi se zavedal, je zopet preživel noč pri njej. naprej s skrinjico sladoleda, pred televizijskim ekranom, kjer sta gledala že stokrat prevrten film, vendar iskreno mu je bilo v tistem trenutku vseeno. zanjo je preprosto tudi to počel. ampak seveda, še predno bi se zavedal, ni bil njun cilj več ogled filma, pač pa njena postelja. in iskreno, rad je imel celoten njun odnos. rad je imel njo. ker se je ne glede na vse, vseeno počutil svobodno, kot si je želel, vendar hkrati je tudi imel njo. in to je bilo edino, kar je štelo. tako je naslednje jutro še malce zaspan od prejšnje noči potrkal na njena vrata, ob tem pa se naslonil na poboje vrat. njegove ustnice so se ukrivile v nasmešek, v hipu ko je odprla vrata ter narahlo se je sklonil, da ji je lahko vrnil poljub. »dobro jutro tudi moji najljubši neznanki,« se je zasmejal ob njenih besedah ter ob njenih besedah je v hipu prikimal ter pustil, da ga je potegnila v notranjost stanovanja. »ravno zaradi tega, te občudujem, vedno kakor da veš,« se je zasmejal ter ob tem so mu roke pristale na njenih bokih, da jo je rahlo privil k sebi. »in iskreno, zadnje čase niti ne vem, kaj bi brez tebe« je zamrmral z nasmeškom na obrazu ter ji podal še en poljub, nato jo pa spustil iz objema. »kakorkoli ja, zajtrk. kaj pa nato? imaš predavanja ali…?«

tag; madison smitten

Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Okt 27, 2013 9:57 pm

tyler, smitten

»najljubši? koliko jih pa imaš hm?« je z nekoliko narejeno ljubosumnostjo v glasu, obrnila pogled proti njegovemu. ni bila dekle, ki bi delalo ogenj v strehi, če bi ty pogledal za katero drugo, res ne, konec koncev sta bila v nekakšni odprti zvezi. torej te pravice sploh ni imela, tako ali tako pa je njeno vprašanje namigovalo na drugačen odgovor. samo toliko raje je večkrat slišala, da jo ima res rad, da je na nek način zanj posebna, nekaj več od vseh ostalih s katerimi se daje dol v prostem času. nekaj je bilo na njem, na njegovih besedah, čemur bi lahko slepo verjela, četudi je bila prepričana, da je večina globokih izpovedi med njima zgolj trenutek šibkosti in dejstva, da enostavno potrebujeta drug drugega, ker sta edino kar dejansko oprejemljivega imata. »in jaz,« se je nasmehila in pogoltila cmok, kateri se ji je nabral v grlu ob takšnih trenutkih, »imam rada tebe. dejansko.« mogoče tega zadnjega sploh ne bi bilo treba dodati, a na vsak način mu je želela dokazati, da je res, da misli smrtno resno. četudi sta bila povsem složna pri dogovoru, da gre zgolj za odprto zvezo, je vedela, da je ty še vseeno nekoliko drugačen od vseh ostalih tipov, s katerimi se je podila naokoli. toliko boljši, toliko več vreden, tako neprecenljiv. »kaj mi je bilo, da sem bila toliko časa samo tvoja prijateljica, res nevem,« se je nasmehnila, ko ji je na ustnice pritisnil nov poljub. vse skupaj je bilo tako enostavno, a vseeno sta znala tako zelo komplicirati. »nah, sedaj ko si tukaj ti, resnično ne grem na predavanja. razen, če me ti misliš kaj novega naučiti,« je v njegovo smer navrgla nekoliko pokvarjen komentar, predno je prednjega položila skodelico kave in krožniček z rogljičkom. »sedaj pa še reci, da me ne obožuješ.«

Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Okt 27, 2013 10:31 pm

»hej, lahko bi bila srečna, da si najljubša« se je še on naredil užaljenega, nato pa ga je premagal smeh. »niti ne vem kje naj začnem šteti v bistvu,« je še dodal ter jo ob tem pogledal kakor mali otrok mamo, ko noče biti kaznovan za neko neumnost, ki jo je naredil. vendar v naslednjem trenutku ji je že pritisnil poljub na ustnice ter jo privil k sebi. »edina si, ki šteje« je nato pojasnil ter se tudi iskreno nasmehnil. in mislil je resno – rjavolaske ne bi zamenjal za nič na svetu, bila je stalnica v njegovem življenju, brez katere ni mogel živeti in občutek je imel, da se počasi v bistvu zaljublja vanjo. začel je preprosto biti pozoren na vsako njeno podrobnost – na to, kako težko se zjutraj vstane, kar je bilo njemu naravnost simpatično, do tega, kako se jo loteva panika, ko sta kam zamujala, ki pa je njega pravzaprav spravljala v dobro voljo. in nato vsi tisti nasmeški, ki mu jih je podarjala, ko je naredil kaj posebnega zanjo – da, definitivno mu je bila vsak dan bolj pri srcu, morda celo preveč. kakorkoli je že bilo, bila je edino dekle, ob kateri si je drznil pomisliti, da lahko pozabi na theo – in dejansko, v njeni bližini ni več mislil nanjo. ob njenih besedah je radovedno dvignil obrvi, da bo videl, kaj bo povedala naprej – navsezadnje, vedel je, da ji bilo kakšne pocukrane besede niso šle iz jezika ter jih je velikokrat izpustila, medtem ko jih je on pravzaprav govoril skoraj že iz navade – in ko je ugotovil, da se njim preprosto preveč rada izmuzne, jih je bilo toliko bolj zabavno terjati od nje. »oh, res? dejansko, me imaš rada? tako težko ti gre to iz jezika, da ti komaj verjamem« jo je zbodel ter se ob tem zasmejal, pa čeprav je vedel, da misli resno. in on je mislil resno tudi – imel jo je iskreno rad, bolj kot bilo katero drugo dekle, zato je tudi imel z njo to stvar, ki jo je imel. ker jo je preprosto potreboval, moral imeti od sebe. za trenutek se je navidez zamislil, nato pa odkimal z glavo. »mislim, da bi bilo težko biti le prijatelj do nekega tako čudovitega dekleta kot si ti« se je nasmehnil ter ji vrnil poljub. nič kolikokrat je moral odmisliti dejstvo, da je morda v nekem trenutku, ko ni z njim, v bistvu z nekim drugim moškim in ne glede na to, kako se je prepričeval, da je tako ali tako vse skupaj odprta zveza in da to ni nič narobe, saj sam ni počel nič drugače, se je zavedal, da ga je nekje globoko v sebi, ne glede na vse, še vedno razžiralo ljubosumje. preprosto ni prenesel te misli, kljub temu, da je vedel, da je resnična. vendar nekako je bila v njegovih mislih le njegova, kajti kaj drugega ga je iskreno razjedalo. ob njenem komentarju je narahlo privzdignil obrvi. »in na kaj točno ciljaš s tem? veš kaj? po tem mi boš lahko nazorno pokazala,« se je zasmejal ter vzel skodelico kave v roke in naredil požirek. pokimal je na njene besede ter ji s prstom pomignil naj pride bližje. »ne veš kako zelo,« je zamrmral in ko je bila dovolj blizu, ji na ustnice pritisnil poljub. »in mislim, da sem ti to velikokrat pokazal, da v bistvu ne vem kaj bi brez tebe« je dodal z nasmeškom ter ugriznil v rogljiček. »in veš kaj? mislim, da morava še tisti film od včeraj pogledati do konca. če nama bo seveda uspelo. statistika pravi, da več kot začetka ne morava videti.«

tag; madison smitten

Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Okt 27, 2013 11:10 pm

tyler, smitten

»tyler,« ga je nekoliko svareče opomnila, češ, naj pomisli predno kaj reče, a se že takoj naslednji trenutek nasmehnila vedoč, da je vse skupaj zgolj poglobljevanje šale, katero sta začela pred tem. in njegove zadnje besede so ji popolnoma zaprle usta, obenem pa je dosegel, da se je na njenih licih zarisala nežna rdečica. nekaj trenutkov je zgolj bebavo gledala vanj, potem pa sklonila pogled in mu rahlo spolzela z dlanjo preko lica, na katerem se je že videla sled enodnevne brade, »prosim, ne spravljaj me v zadrego.« toliko mu je želela povedati nazaj, a je resnično vedno naletela na oviro, katera je bila njen strah pred čustvi. ni bila navajena kazati navzven, da ima nekoga res rada in mu to tudi glasno in jasno povedati, enostavno ni bila tak človek. čeprav si je tyler to vsekakor zaslužil. ne zgolj zaradi dejstva, da je bil že dolga leta njen najboljši prijatelj, kateri ji je v dobrem in slabem stal ob strani ne glede na vse, sedaj je bil še toliko več. in mogoče se je zgolj bala, da bo vse skupaj postalo preveč zakomplicirano, če bo naglas povedala, da ji dejansko pomeni to in še veliko več. »ty…« odmaknila se je za trenutek od njega, le toliko, da je ušla iz dosega njegovih rok. vse skupaj sta lahko igrala dva in tega sta se zavedala tudi onadva. a ni imela dneva za igrice. nasmehnila se mu je, pustila, da je njeno telo zopet ujel tesno poleg svojega in se stegnila na prste, da je njegove ustnice lahko ujela s svojimi, »rada te imam. do zvezd in nazaj.« bil je preprost citat iz začetka filma, katerega sta gledala včeraj. dokler ju niso začele bolj zanimati druge stvari, predvsem tylerja kakšno barvo spodnjega perila ima mads na sebi nocoj. počasi je pokimala in naslonila svojo glavo na njegove prsi, dopustila da jo je tesno objel v svoja široka ramena in globoko vdihnila, »sem ti že kdaj povedala, da obožujem trenutke kot so ta?« vse skupaj je že skoraj presegalo njune meje, ampak enkrat za spremembo je bilo prav prijetno. da je lahko dala iz sebe vsaj nekaj tistega, o čemer je v resnici razmišljala. če bi mu povedala vse, potem bi jo imel samo še za eno zatrapano dekle, ki je podleglo njegovim čarom. čeprav je to mogoče v resnici na nek način res bila. zatrapana, ne zaljubljena, četudi je vedno bolj in bolj izgledalo, da je na dobri poti, da postane tudi slednje. »hm, glede na to, kaj si zganjal včeraj, si lahko predstavljam kako so te gledala dekleta, ki imajo sobe blizu moje,« ob tem je ciljala na smeh, katerega je vlekel iz nje včeraj zvečer, glasne komentarje, skoraj živalsko vpitje in tako dalje. resnično sta si znala prirediti zabavo. v dvoje – še toliko bolje. »če bi filmu dal priložnost bi videl, da gre dejansko za ljubko romantično zgodbo veš,« je začela, četudi nekoliko neprepričljivo. že samo dejstvo, da je ona omenjala romantiko, je bilo skoraj preveč. ampak dejansko, tudi ona je imela čustva. »in če bova prišla kam dlje od začetka – no, pripravi robčke.«

Naslov sporočila: Re: room #6 Pon Okt 28, 2013 9:00 pm

ob njenem svarečem tonu se je le nasmehnil. v bistvu ne bi nikoli rekel kaj takega, da bi njo kakorkoli prizadel. preprosto ni si zaslužila tega in prav tako mu je iskreno preveč pomenila, da bi kaj takega naredil. zadnje čase si življenja brez nje tako ali tako ni več predstavljal in iskreno, res ni vedel kaj bi, če bi izgubil z njo. na njegovem obrazu se je zarisal iskren nasmešek, ko so se njena lica zabarvala v njegov najljubši odtenek rdeče barve. iskreno je zares oboževal, ko je tako zardela, samo zaradi tega, ko ji je povedal, kaj čuti do nje. preprosto se mu je zdela toliko bolj prisrčna in imel je občutek, da se ravno ob takšnih, povsem nedolžnih trenutkih ravno zaljublja vanjo. »še posebej si mi všeč, ko takole zardiš,« se je nasmehnil, ko ji je z hrbtno stranjo dlani narahlo zdrsel po zardelem licu. ob njenem izgovoru njegovega vzdevka je narahlo privzdignil obrvi. »mads…« je še sam zamrmral in predno bi ji zares uspelo priti iz njegovega objema, se je v slednjega že vrnila ter ob tem se je zadovoljno nasmehnil, prav tako pa ob njenih nadaljnjih besedah. »v bistvu si rekla to?« je dejal, kakor presenečen nad vsem skupaj, pa čeprav je vedel, da bo le popustila. vendar kakorkoli je že bilo – ni mogel zanikati, da mu je lahko celo z nekaj besedami pospešila hitrejše bitje srca. »ti moram vrniti te besede? da imam jaz tebe rad še bolj?« se je zasmejal ter ji še predno bi mu utegnila posredovati odgovor, pritisnil poljub na ustnice. objel jo je, ko se je naslonila nanj, nato pa skomignil z rameni. »morda. vendar vseeno, lahko to vedno znova poveš, rad to slišim« se je zasmejal. in mislil je iskreno – te trenutki, so mu bili najljubši. v naslednjem trenutku je naredil požirek kave, vendar se mu je slednji na videz zaletel ob njenih besedah. »praviš, da vse skupaj ni zvočno izolirano?« je dejal v šali, nato pa odkimal z glavo. »od zdaj naprej bom prihajal in odhajal ponoči, ja?« je zamrmral v hecu ter ob tem privzdignil obrvi, češ če se strinja, nato pa do konca pojedel rogljiček in zopet vzel v roke skodelico kave. »oh, idealno pocukrano torej. vendar veš kaj? nobena tako ljubka romantična zgodba se na koncu koncev ne more primerjati z najino« se je nasmehnil ter ji ob tem podaril poljub na lice, nato pa naredil požirek kave. »in prav, naj ti bo. tokrat obljubim, jaz osebno, da prideva dlje od začetka. daj, greva v dnevno. kava je pri koncu, tako ali tako. in saj res – hvala za zajtrk, bil je skoraj tako odličen kot ti,« je dejal ter se ji ob tem nasmehnil. preprosto ji je rad delil takšne komplimente, pravzaprav najbrž vsakemu dekletu, vendar takšen je pač bil. stopil je na noge ter odložil krožnik in skodelico v pomivalno korito, nato se pa zasukal proti njej. »in ne pozabi vzeti robčkov torej.«

tag; madison smitten

Naslov sporočila: Re: room #6 Pon Okt 28, 2013 11:13 pm

tyler, smitten

»in dejansko to svojo moč, da me pripraviš do tega, da zardim, s pridom izkoriščaš,« se je burno odzvala, a rdečica z njenega obraza vseeno ni izginila. fant je imel neverjetno moč nad njo in tega se je več kot očitno zavedal, glede na to, kako s pridom je izkoriščal svoje čare proti njej. in že takoj v naslednjem trenutku se je spet zgodilo enako. »tyler prosim, prenehaj, spet počneš to!« je skoraj obupano zajavkala, ko je že dobesedno čutila, da so se njena lica obarvala še bolj rdečkasto, kot so že bila. »ja rekla sem, najbolje, da pošlješ kar mass mail vsem svojim stikom, da bodo vsi vedeli,« je posegla še po nekoliko bolj sarkastičnem pristopu, kateri jo je vedno vlekel iz zagate, ko ni vedela kako drugače bi se odzvala na katero izmed tylerjevih šal. nič novega ne bi bilo, če bi to temnolasec resnično storil, čeprav si je v tem trenutku želela, da bi pustil svoj telefon v žepu, ter ostal popolnoma in samo njen. kot bi hotela v nekaj tednih nadoknaditi vsa tista leta, ko sta bila zgolj prijatelja in nič več od tega. na obraz si je nadela izraz, kakor, da globoko premišljuje, čez nekaj trenutkov pa je nasmejano odkimala, »mislim, da si me za danes spravi dovolj v zadrego.« čeprav sta bila sama, jo je znal pripraviti do tega, da je ostala brez besed, da jo je spravil v takšno zadrego, da ni našla besed, s katerimi bi mu vrnila milo za drago. ampak po drugi strani pa ji je povsem odgovarjalo, da ji laska in vsak drugi trenutek pove, da jo ima resnično rad. če mu na začetku ni verjela in bila povsem prepričana, da je vse skupaj zgolj odraz trenutkih okoliščin, je počasi vedno bolj dojemala njegove besede kot resnične, njegove poljube kot tisto, česar si je resnično želela in njegovo dlan sklenjeno skupaj z njeno, tisto s čimer sta celemu svetu pokazala, da na nek način pripadata drug drugemu. četudi ne povsem, pa vseeno. resnično ni potrebovala potrdila drugih, da bi si na nek način tyja lastila za svojega. nežen udarec v ramo, ki mu ga je zadala, ji je narisal nasmešek na obraz, »ja seveda, najbolje bo, da se plaziva naokoli kakor, da naju nekje izza ovinka opazujejo starši.« kot bi bila stara tistih rosnih petnajst let, ko so vsi počasi začenjali spoznavati nasprotni spol in se seznanili z dejstvom, da dekleta vseeno niso takšne kokoši in fante mogoče zanimajo tudi kakšne drug stvari kot zgolj računalniške igrice. »ti resnično veš kaj reci, da mene pustiš brez besed kaj?« jo je še enkrat znova presenetil, da je obnemela in zgolj zrla vanj kot tele v nova vrata. »najina zgodba praviš?« je vprašala, ko je sedla poleg njega na prostorno sedežno in se privila v njegov objem, po tem, ko ji je uspelo prižgati televizijski sprejemnik in vklopiti film, »to zgodbo moram res oboževati kaj?« in ustnice so se ji kar samodejno vihale v rahel, blažen nasmešek.

Naslov sporočila: Re: room #6 Pon Okt 28, 2013 11:32 pm

skomignil je z rameni ob njenih besedah ter se nasmehnil. »priznam, kriv sem. in všeč mi je,« je dejal brez najmanjšega obžalovanja v glasu in iskreno mu je bilo všeč, ko je tako zardela, zares mu je bila to preprosto ena izmed najbolj prisrčnih stvari pri dekletu, pa čeprav je vedel, da njej ni bila pri srcu. »oh žal mi je, ker sem spet kriv. oziroma nisem, ker si z takšnimi pordelimi lici najbolj simpatično in prisrčno bitje na svetu,« je dejal ter se zasmejal, ob tem pa z rokami zaobjel njen topel obraz in ji podaril poljub na ustnice. bog, niti sanjalo se ji ni, kako jo je v resnici oboževal in kako preprosto ni mogel biti brez nje. »- da me ima mads rada,« je dokončal njen stavek ter se zasmejal, pa ne zato, da bi jo kakorkoli spravil v slabo voljo, pač pa zato, ker je bil iskreno vesel, da je izrekla prejšnje besede. pri njej jih je preprosto cenil, sploh ker je vedel, kako težko ji gredo iz jezika in ne glede na vse, preprosto so ga osrečevale. ona cela ga je osrečevala in bila edino dekle, ob kateri je bil sposoben pozabiti svetlolasko in mislil le nanjo. »hej, pred mano ti resnično ni potrebno biti v zadregi« je z nasmehom na obrazu odkimal z glavo in mislil je resno, pa čeprav je moral priznati, da je bila več kot prikupno zmedena na trenutke in takšno jo je preprosto oboževal gledati, na kratko, zares je oboževal vse na njej, praktično njo celo. narahlo se je podrgnil na mestu kjer ga je udarila, kakor da ga je zabolelo, ob njenih besedah pa odkimal z glavo. »nikar jih ne omenjaj, za grimesove imam občutek, da jih že sama beseda starši zna preklicati,« je zavzdihnil, kakor da bi se resnično bal, da se bodo prikazali iz kakšnega ovinka, nato se pa nasmehnil. »hm, ne vem, če sem ti tudi to že omenil, vendar všeč mi je tudi to, ko ostaneš brez besed. ko si v bistvu takšna, prikupno zmedena« je poleg tega še prikimal, kakor da bi hotel potrditi svoje prejšnjo izgovorjene besede. »samo najina,« je dodal z nasmeškom na obrazu ter ji podaril še en poljub, nato pa jo objel ter počakal, da je pripravila film. »preprosto moraš,« je dejal ter zopet je bil eden izmed tistih trenutkov, ko se zopet ni mogel upreti, da ji ne bi podaril še enega izmed poljubov, nato se pa nič kaj navdušeno namrdnil. »glej, kaj boš zopet naredila. spet ne bom videl več, kakor uvodne špice, prekleto.«

tag; madison smitten

Naslov sporočila: Re: room #6 Pet Nov 01, 2013 12:36 pm

tyler, smitten

skomignila je z rameni in počasi nagnila glavo na eno stran, »no, vsaj priznaš, tudi to je nekaj.« če je kaj občudovala pri človeku, je bilo to dejstvo, da je znal biti iskren in ni skrival vsake stvari pred njo. in tako je bilo z tylerjem od samega začetka. ko sta bila še najboljša prijatelja nista nikoli ovinkarila kaj si mislita o partnerjih drug drugega. ona mu je iskreno povedala, da sovraži njegovo dekle, ker ji je kakšno leto nazaj speljala tipa in da je njen nos primeren samo še za k lepotnemu kirurgu, on ji je za njenega zadnjega iskreno dejal, da je največji kreten pod soncem in da menja dekleta pogosteje kot spodnjice, ob tem pa ne gleda na žrtve. ob tem seveda ni pozabil dodati, da mu bo polomil nos, če jo bo prizadel. in to jo je pri njem vedno navduševalo. on je občudoval njo toliko, kolikor je ona občudovala njega, če je bilo to sploh mogoče. enostavno, bil je moški kakršenga bi si vsako dekle želelo za moža, kakšrnega bi si vsaka mama želela za zeta. no, o tem sama osebno nikoli še ni razmišljala, a vseeno je bila prepričana, da je tako. »rada,« je ponovila njegove besede in se za trenutek zamislila. ga je imela zgolj rada, ali se je tu zadaj skrivalo nekaj več? ga je mogoče ljubila, ali je bilo za kaj takšnega prerano govoriti? vsekakor je v njej vzbujal občutke, katerih ni prej nikoli doživela ob nobenem. »če me kdo lahko spravi v zadrego, si to ti. nihče drug,« je vse skupaj bolj zašepetala in v glavi se ji je odvrtelo nadaljevanje stavka. v zadrego te lahko spravi samo tisti, za katerega ti je mar. in ty je bil v tem trenutku verjetno edini, kateri ji je nekaj resnično pomenil. »starši ja…sem ti že omenila, da me je včeraj klicala mama? baje komaj čaka, da te spozna, čeprav nisem povsem prepričana od kje je izvedela, da, saj veš…hodiva ali nekaj…« nagnila se je naprej in globoko vdihnila vonj, ki ga je oddajal moški pod njo. že samo to, da je bil poleg nje, ji je pomenilo toliko in še več. »saj jo, močno jo obožujem,« se je nasmehnila in mu ukradla vnovičen poljub, predno se je prerinila bližje k njemu in mu z dlanjo segla skozi lase. nasmešek, kateri se je izrisal na njenem obrazu je vsekakro namigoval na to, da je film ne zanima več toliko. »si imel mogoče kaj posebnega v mislih?« ga je vprašala in mu podala poljub na konico nosu, njeni dlani pa sta obstali na njegovih širokih ramenih, »mogoče kaj, kar vključuje manj oblačil? ali kaj podobnega? ker resnično se mi ne sanja o čem govoriš.«

Naslov sporočila: Re: room #6 Ned Nov 03, 2013 5:25 pm

»mi kaj drugega dejansko preostane?« je zamrmral na njene besede ter se ob tem nasmehnil. »sicer pa sama veš, da mi priznanja, ne gredo težko od rok« je še dodal. in iskreno, bil je preprosto tip človeka, ki je vse iskreno povedal. ali to, kar ga je motilo ali pa to, kar je preprosto čutil – in to je pri mads preprosto še toliko raje počel, ker mu je bila preprosto všeč, ko je tako zardela ob teh in onih njegovih besedah in ravno zaradi tega jo je občudoval. ker je vedel, da je bila z njem preprosto ona, takšna kot je preprosto nič zaigrana. le njegova mads. narahlo je nagnil glavo v stran ter se nasmehnil, ko je ponovila njegove besede. vse skupaj se je iz njenih ust preprosto toliko lepše slišalo. »torej sem ponosen na to,« je dejal ter ob tem odmaknil lase, ki so ji padli na obraz za uho, ob tem pa ustnice ukrivil v nasmeh. ne, res ni vedel kaj bi brez nje, preprosto si ni predstavljal življenja, v bistvu že dneva več ne, da je ne bi videl. bila je preprosto nekdo, ki je njegovem življenju vračal smisel. »oh, že ve? in… bi moral biti posebej navdušen nad tem bodočim spoznanjem? ker morda se čisto malo bojim tvojega očeta. samo toliko, za omembo« se je nasmehnil in sicer se ravno ni bal njenega očeta, vendar kljub temu, prav tako si ni mogel ravno zamišljati, da bi bilo vse skupaj kakšno idealno srečanje – nekako je vedno imel občutek, da očetu punce iz bog ve katerega razloga preprosto, hja, ne bo pri srcu. uspel se je le nasmehniti njenim besedam in predno bi kakšno besedo spravil iz sebe, ga je poljubila ter ob tem so jo njegove roke na njenih bokih privile bližje k njemu. ko se je odmaknila se je za hip namrdnil ob njenih besedah. »v bistvu sem imel namen videti začetek filma, kot je bilo v načrtih, vendar imam občutek, da si mi zmešala misli, ponovno, ja« je zamrmral, na videz ne preveč navdušen nad celotno situacijo, pa čeprav je bilo jasno, da bi v tistem trenutku spravil iz nje vse, do zadnje krpice. »mislim, da ti bom kar pokazal, ker z začetkom filma tako ali tako ne bo nič« je še zamrmral, v naslednjem trenutku pa sta se že znašla v ležečem položaju, s tem da je bila ona preprosto ujeta pod njim. »boljše kot uvodna špica filma? morda bova celo ujela konec,« je zamrmral, ko se je njegove roka iz njenih bokov znašla pod njeno majico ter zdrsela po njeni mehki koži navzgor.

tag; madison smitten

Sponsored content

» room #1
» room no. 5
» room #13
» room #14
» room #2

room #6

room #6

Similar topics

Similar topics