dobrodošli na valentinovem plesu swanstromske akademije, katera pa ne bi bila akademija swanstrom. če se na njej  ne bi zagodlo niti takrat, ko vsi mislijo, da se ne more zgoditi prav nič. dogodek se je začel izjemno mirno, pari so se bolj ali manj držali vseh pravil bontona obnašanja in vse je potekalo po načrtih organizatorjev, ki so si seveda želeli da bi bila noč nepozabna za prav vsakega udeleženca. vso dogajanje je potekalo po programu vse do nekaj minut pred polnočjo, ko se je nekako, čisto brez razloga pokvaril prvi računalnik. po računalniku, so začele nekoliko neprijetno utrupati luči, dokler nekaj sekund preden je ura odbila začetek novega dneva, te za nekaj pičih trenutkov niso želele niti prižgati. in nato je prišlo vse ostalo, nato so se glave študentov obrnile proti glavnemu odru, kjer jih je čakalo nekaj, česar prej niti podrazno niso pričakovali. vsi so namreč vedeli, kako zelo pomembno je bilo držati svoje skrivnosti o sebi, a sedaj so bile tu; vidne pred vso množico, vidne za vse udeležence. ni bilo potrebno pomežikniti dvakrat, preden se je skozi vso dvorano zaslišalo besno kričanje deklet druga na drugo, nekatera so fantom podarila zaušnice, in čeprav je bila med tem moška glavnina nekoliko zmedena, so ti prav tako začeli povzdigovati svoje glasove kolikor hitro se je pojavila novica o njih samih, oziroma o njihovih najboljših prijateljih, ki pa to seveda niso niti bili.